Čokolada, ta priljubljena poslastica, navdihuje tako kuharske mojstre kot pisatelje. Na voljo so številne publikacije, ki se posvečajo umetnosti priprave čokoladnih sladic ali pa čokolado uporabljajo kot osrednji motiv v literarnih delih, ponujajoč tako recepte kot zanimivosti.
Sodobne kuharske knjige o čokoladi
Sanjska knjiga čokoladnih nebes: Praktične kartice z recepti
Ena izmed sodobnih izdaj je zbirka receptov v obliki praktičnih kartic, ki jih je mogoče obrisati, kar olajša delo in je bolj praktično. Ta "sanjska knjiga čokoladnih nebes" zajema vrsto mamljivih receptov, razvrščenih v kategorije, kot so vroče sladice, hladne sladice, torte in rezine ter slaščice. Namenjena je odkrivanju zabave, ki jo ponuja ustvarjanje okusnih in razkošnih čokoladnih sladic, s pomočjo teh čudovitih receptov. Bralke in bralci lahko z njo na svoje goste naredijo vtis s čudovito kremno sladico s fondanom ali čokoladnim sorbetom s hruškami.
Gorazd Potočnik: "Čokolada" - Mojstrske čokoladne kreacije
Ena izmed najbolj odmevnih izdaj je prva kuharska knjiga priljubljenega in vrhunskega slaščičarskega mojstra, enega najboljših v Sloveniji, Gorazda Potočnika, z naslovom "Čokolada". Knjiga na 208 straneh predstavlja odlične čokoladne recepte in mamljive fotografije ter je opisana kot nepogrešljiva spremljevalka za vse prave čokoholike.
Življenjska in poklicna pot Gorazda Potočnika
Gorazd Potočnik je svojo pot v kulinariki začel leta 1968, ko je končal Gostinsko šolo v Ljubljani. Kmalu se je kot mlad kuhar zaposlil v Švici, kjer je izpopolnjeval svoje začetno znanje. Kot vodja kuhinje je nato ustvarjal v hotelu Perla in v restavraciji dvorca Zemono v Vipavi. Nabiral je tudi kuharske izkušnje na ladji (tri leta) in spoznaval italijansko kuhinjo v Milanu (dve leti), preden se je vrnil v Slovenijo. Leta 1994 je pod okriljem Protokolarnega servisa Brdo ustanovil Šolo kulinaričnih umetnosti, ki je leta 2002 postala njegovo samostojno podjetje.
Poleg kulinaričnega ustvarjanja se je Gorazd Potočnik uveljavil tudi v medijih z oddajo Gorazdova slaščičarna na POP TV in Pregrehe brez greha na TV Slovenija. Velja za enega najbolj ustvarjalnih slaščičarskih mojstrov pri nas, obenem pa je upornik in perfekcionist. V svojem "laboratoriju", kot sam pravi slaščičarski delavnici, se rad igra s kombinacijami tekstur in okusov. Kot zaprisežen čokoholik zlasti rad ustvarja s čokolado, ki jo vpleta v najrazličnejše slaščice. Umetnost čokolade se je učil pri italijanskih mojstrih in v Franciji, poklicno pa se ji je posvetil v podjetju Rustika, nato v skupini Kaval Group in slaščičarni Lolita. Zdaj že vrsto let ustvarja v svojem Sladkozvočju.
Vsebina knjige "Čokolada"
Knjiga "Čokolada" je nastala v sodelovanju z revijo Dober tek in založbo Dedal. V njej so predstavljeni recepti za čokoladne slaščice iz vseh vrst čokolade in za vse okuse ter veščine - od otročje lahkih sladkosti do mojstrovin, ki so izziv za domače slaščičarske mojstre. Vsi recepti navdihujejo čokoladne klasike, ki jih Gorazd Potočnik nadgradi po svoje. Knjiga bralce korak za korakom spremlja pri delu, da jim prikaže tehnike, ki so temelj slaščičarstva: od klasičnega čokoladnega biskvita prek eklerjev do makronov. Poleg receptov so vključene tudi zanimive ideje, kot je izdelava čokoladnih posodic za praline in kroglice, kjer se papirnata posodica preprosto premaže s stopljeno čokolado in se, ko se zadeva strdi, olušči stran.
Zaradi zanimanja bralcev je bila ponatisnjena odlična knjiga z več kot 100 recepti in zanimivostmi o čokoladi. Ena izmed izdaj, pri založbi Mladinska knjiga, je na voljo z 215 stranmi čokoladnih receptov.
The Chocolatier's Kitchen
Roman "Čokolada" avtorice Joanne Harris
Medtem ko so zgoraj omenjene knjige posvečene kulinarični umetnosti, obstajajo tudi literarna dela, kjer čokolada igra pomembno vlogo. Med njimi je roman "Čokolada" angleške avtorice Joanne Harris, ki je bil preveden v slovenščino. Prevedla ga je Polona Prodnik, v Sloveniji pa je roman prvič izšel leta 2008 pri založniku Učila International. V Veliki Britaniji je knjiga izšla že leta 1999.
Roman, ki žanrsko spada med romane, pripoveduje zgodbo o eksotični tujki Vianne Rocher. Ta s svojo šestletno hčerko Anouk prispe v majhno francosko vasico Lansquenet v času posta. Nasproti cerkve Vianne odpre čokoladni butik, kjer prodaja svoje najokusnejše slaščice in napitke, ki v vaščanih vzbudijo skrite apetite. Grof de Reynaud Vianne razglasi za sovražnico, saj prebivalci vasi drug za drugim v času posta in odrekanja prihajajo v čokoladnico in podležejo slastni čokoladi. Prepričan je, da bo čokolada vzbudila razvrat in pokopala njihove moralne zakone. V Vianne pa nepričakovana romanca s skrivnostnim tujcem Rouxom prebudi skrito hrepenenje.
Zgodovinski oris kulinaričnih knjig v Sloveniji in pomen medu
V 19. stoletju, ko so se Slovenci oblikovali v narod in se je slovenski jezik uveljavljal in razvijal tudi na strokovnih področjih, med drugim v kulinariki, so začele izhajati prve kuharske knjige v slovenščini.
Prve slovenske kuharice
Valentin Vodnik je že leta 1799 s prevodom nemškega izvirnika poskrbel za prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku, Kuharske bukve. Namenjena je bila olajšanju kuhanja rojakinjam, ki se niso znašle med tujejezičnim kuharskim izrazoslovjem, in spodbujanju slovenskega izražanja tudi na področju kuharstva. Ta knjiga obsega 300 receptov, od juh do slaščic, žolc in sokov, in je lahko uporabna še zdaj. Petdeset let pozneje je Andrej Zamejic s prevodom nemške poskrbel za drugo slovensko kuharsko knjigo, Nove kuharske bukve, ki je do leta 1900 doživela še pet ponatisov.
Pomen medu in prva izvirna slovenska kuharica
Zanimivo je, da niti prva niti druga omenjena knjiga nista vsebovali receptov z medom, čeprav je bilo čebelarstvo na Slovenskem takrat dobro razširjeno. Že leta 1689 je Janez Vajkard Valvasor v sloviti Slavi vojvodine Kranjske pisal o potici z medom in o medici.
Tretja slovenska kuharica in prva izvirna slovenska kuharska knjiga je izšla leta 1868. Napisala jo je Magdalena Knafelj-Pleiweis, gospa kmečkega porekla z Roža na Koroškem, ki je živela v Ljubljani. Njena Slovenska kuharica je na 308 straneh ponudila 932 receptov in 14 jedilnih listov. Knjiga je bila ponatisnjena oziroma dopolnjena in jezikovno posodobljena še štirikrat: leta 1878, 1889 (z letnico 1890), 1897 in 1902, zadnji dve že po avtoričini smrti. Šele v tej izvirni knjigi je avtorica, izkušena kuharica ter poznavalka dunajske meščanske kuhinje in slovenskih jedi, vključila tudi recept za potico in s tem prvič med kot sestavino njenega nadeva.
Na podeželju, predvsem pa čebelarji, so medene proizvode, kot sta med in vosek, znali uporabljati za najrazličnejše potrebe, od hrane in pijače do zdravil in kozmetike. Priročnik Poduk, kako se med in vosek koristno uporabita, ki ga je leta 1888 napisal Franjo Jeglič, ko je bil učitelj na Dovjem pri Mojstrani in hkrati urednik glasila Slovenski čebelar in sadjerejec, je dokaz za to. Jeglič je bil prijatelj z velikim čebelarskim trgovcem Mihaelom Ambrožičem. Njegov priročnik je nastal kot posledica spoznanja, da je treba spodbujati čebelarstvo in uporabo čebeljih pridelkov na domačem trgu za razvoj gospodarstva.
Avtor na petdesetih straneh receptov in napotkov večji del nameni pripravam pijač iz medu: medenih piv, vin, moštov, jagodnih vin, šampanjcev, likerjev, žganih pijač, posebej žganja in pijač iz špirita ter kisa. V kratkem poglavju Medene pekarije predstavi tudi različne kolače, medene kruhke in dva recepta za nunske krape. Veliko bolj se razpiše v poglavju o vkuhavanju sadja z medom. Med in vosek priporoča tudi za zdravilo ter pouči, kako se iz teh sestavin pripravi milo 'za lišp' in pranje perila. V kontekstu te zgodovinske uporabe je pomembno poudariti tudi, da je med tudi sestavina za pripravo čokolade, kar kaže na raznovrstnost in zgodovinsko povezavo teh sestavin v kulinariki.
