Prehranska podpora bolnika, tako v bolnišnici kot v domačem okolju, je sestavni del zdravljenja in priznan del terapije. V procesu zdravljenja in tudi po njem je izredno pomembno, da je delovanje telesa podprto z ustreznimi hranili. Predvsem nezadostno uživanje beljakovin in energijsko bogate prehrane lahko povzroča podhranjenost, kar lahko vodi v manj uspešno zdravljenje z bistveno več zapleti.
Prehranske potrebe bolnikov so drugačne kot pri zdravih ljudeh, zato se prehranska priporočila za bolnike z rakom razlikujejo od priporočil zdrave varovalne prehrane.
Če opažate le prehodne težave pri prehranjevanju (trajajo le nekaj dni), pri tem ne hujšate in ohranjate kondicijo, ni razloga za skrb. V nasprotnem primeru o svojih težavah čim prej obvestite zdravnika in se dogovorite za prehranski posvet pri kliničnem dietetiku oziroma v enoti za klinično prehrano.
Spremenjena presnova pri bolnikih z rakom
Najpomembnejši vzrok za presnovne spremembe je protivnetna reakcija organizma (sistemski vnetni odziv ali s tujo kratico SIRS). Pomemben neposredni vpliv na presnovo imajo tudi rakave celice, ki lahko izločajo različne snovi in s tem vplivajo na presnovo.
Spremembe v presnovi povečajo potrebo po beljakovinah in energiji. Obenem se med boleznijo in njenim zdravljenjem lahko pojavijo neželeni učinki, ki zelo vplivajo na prehranjevanje.
Izgubo apetita, bruhanje, drisko ali zaprtje in podobne težave takoj delite s svojim zdravnikom, medicinsko sestro ali kliničnim dietetikom, da vam bodo strokovno pomagali.
Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja, ki vplivajo na prehranjevanje:
- Pomanjkanje teka (anoreksija) ali prezgodnja sitost.
- Siljenje na bruhanje (navzeja) in bruhanje.
- Sprememba okusa.
- Suha usta/usta brez sline.
- Bolečine v ustih in grlu, ki otežijo žvečenje in požiranje.
- Driska ali zaprtje.
- Preobčutljivost na laktozo (mlečni sladkor).
- Motnje prebave in absorpcije (vsrkavanja) hranil.
- Slabše delovanje prebavil zaradi splošne oslabelosti ali kot posledica zdravljenja.
- Utrujenost.
Na pojav in izrazitost omenjenih neželenih učinkov vplivajo predvsem vrsta rakave bolezni, način zdravljenja, dolžina zdravljenja in kombinacija zdravljenja.
Odlična novica je, da lahko neželene učinke, ki se pri zdravljenju pojavijo, z ustreznimi prehranskimi ukrepi in zdravili uspešno obvladujemo. Med onkološkim zdravljenjem je ključno organizmu zagotavljati prehrano, ki je prilagojena presnovnim spremembam pri bolniku.
Ključna hranila med zdravljenjem
Najboljši način za zagotavljanje vseh hranilnih snovi je uživanje mešane in pestre hrane - tudi takrat, ko ni apetita in hrana nima ne pravega vonja ne okusa. Hrana je med zdravljenjem pomemben vir moči in energije.
Posebej je treba poudariti pomen uživanja energijsko in beljakovinsko bogate hrane ter jedi, bogatih z ogljikovimi hidrati in kakovostnimi maščobami.
Viri hranil:
- Beljakovine: predvsem ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, jajca.
- Ogljikovi hidrati: najbolj prisotni v žitu, kruhu, testeninah in sadju.
- Energijsko bogata hranila: najbolje maščobe, olja, maslo, oreščki.
- Mikrohranila: največ v sadju, zelenjavi, oreščkih.
Pripravo jedi in izbor živil je treba prilagoditi bolnikovim zmožnostim zaužitja.
Beljakovine
Beljakovine preprečujejo povečano razgradnjo telesnih beljakovin, pospešujejo izgradnjo novih telesnih celic in so nujne za učinkovito imunsko odpornost organizma.
Ogljikovi hidrati in maščobe
Ogljikovi hidrati in maščobe so vir potrebne energije za delovanje celic organizma in proizvodnjo toplote. Pomemben vir ogljikovih hidratov so predvsem žita in izdelki iz žit, riž, ješprenj, ovseni in drugi žitni kosmiči, kruh, krompir, testenine, stročnice, sladkor in med. Polnozrnati izdelki kot pomemben vir prehranskih vlaknin pripomorejo tudi k izboljšanju prebave.
Poleg tega, da so maščobe koncentrat energije, so pomembne tudi za sintezo nekaterih hormonov in so vir v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K. Kot vir maščob v vsakdanji prehrani so priporočljiva predvsem rastlinska olja, kot so oljčno, repično, sončnično, bučno in laneno olje. Maslo, smetana, orehi, oreščki in lešniki so odličen dodatek jedem, ki hrano energijsko obogatijo.
Skuše, sardele, losos in tuna so ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, zato jih je smiselno vključiti v jedilnik vsaj dvakrat na teden, saj ugodno delujejo na presnovo pri rakavi bolezni.
Vitamini in minerali
Sveže sadje in zelenjava sta najboljši vir vitaminov in mineralov. V številnih presnovnih procesih v organizmu so potrebni za delovanje vsake celice. Zelenjava in sadje sta v prehrani še posebej pomembna kot vira prehranskih vlaknin in antioksidantov, saj imata pomembno zaščitno funkcijo. Večkrat na dan je priporočeno uživanje lokalno pridelane, sezonske ter sveže zelenjave in sadja.
Energija
Hrana predstavlja vir energije za normalno delovanje vseh osnovnih telesnih funkcij in mišic. Energijske potrebe bolnikov z rakom so običajno večje kot pri zdravi osebi. V času trajanja bolezni se lahko tudi spreminjajo.
Voda
Voda, ki predstavlja kar 60 % telesne teže, je bistveno hranilo, ki ga potrebuje vsaka celica organizma, saj nadzira telesno temperaturo. V njej se raztapljajo hranilne snovi, ki jih prenaša po telesu. Žeja je znak, da telo potrebuje tekočino, vendar je za vnos tekočine treba (po)skrbeti ves dan in ne šele takrat, ko začutimo žejo.
Žeja, še posebej pri otrocih in starejših, ni vedno zanesljiv kazalec zadostne oskrbe telesa z vodo. Pomembno je tudi zavedanje, da se potrebe po vodi v vročini močno povečajo. Dnevno izgubo vode (voda se izgublja predvsem z urinom, potenjem, blatom in dihanjem) se lahko nadomesti tudi s sadjem (lubenica, melona, grozdje, breskev) in zelenjavo (paradižnik, paprika, zelena solata).
Kot zanimivost, paradižnik vsebuje kar 94 % vode, podobno velja tudi za jabolko, hruško, pomarančo.
Po drugi strani uživanje večjih količin kave in pravega čaja lahko vodi v izsušitev (dehidracijo), ki se lahko kaže kot povečan občutek žeje, utrujenost, glavobol, suha usta, malo ali nič urina, mišična oslabelost in omotica.
Dnevno je priporočljivo zaužiti od osem do deset kozarcev (po dva decilitra) tekočine, skupaj torej 1,6 do 2 litra tekočine. V primeru driske in bruhanja, ki lahko vodita v izsušitev organizma, se priporoča vnos izotoničnih napitkov, športnih pijač, ki vsebujejo tudi sol. Mnogi bolniki z rakom pogosto pravijo, da niso žejni.
Prehrana po končanem zdravljenju
Za ustrezno regeneracijo telesa po končanem zdravljenju je pomembno, da se vsaj še tri mesece upoštevajo priporočila prehrane za bolnika z rakom. Še posebej je pomembno, da se uživa hrana, bogata z beljakovinami, vitamini in minerali.
Običajno nekaj tednov po končanem zdravljenju izzveni večina prehranjevalnih težav, ki so posledica onkološkega zdravljenja. V nekaterih primerih neželeni učinki vztrajajo še nekaj mesecev po končanem zdravljenju, med njimi so najbolj pogosti: izguba apetita, suha usta, spremembe v okušanju hrane, težave s požiranjem ali izguba telesne teže in slaba prebava. Obenem so lahko v organizmu še vedno prisotne presnovne spremembe, ki so posledica bolezni in njenega zdravljenja.
Brez prehranjevalnih težav se lahko postopno (približno v treh mesecih) preide na uravnoteženo varovalno prehrano, ki pripomore k ohranjanju zdravja in preprečuje pojav kroničnih bolezni.
15 ključnih priporočil po končanem zdravljenju:
- S svojim zdravnikom se pogovorite, če za vas veljajo kakšne prehranske omejitve.
- S kliničnim dietetikom se posvetujte o načelih zdrave uravnotežene prehrane in pripravi vašega individualnega prehranskega načrta.
- Izbirajte mešano prehrano iz vseh skupin živil.
- Dnevno načrtujte pet obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja). Na ta način boste energijski vnos enakomerno porazdelili čez ves dan. Malice naj bodo predvsem sadje in/ali mlečni izdelki.
- Uživajte hrano z veliko prehranskih vlaknin, na primer sadje, zelenjavo, polnozrnati kruh in žita. Priporočena dnevna količina sadja in zelenjave je od 400 do 650 gramov na dan (400 gramov zelenjave in od 250 do 350 gramov sadja).
- Pri izbiri sadja in zelenjave priporočamo pestrost, raznolikost in lokalno pridelavo.
- Uživajte živila iz polnovredne moke in celih žitnih zrn.
- Zmanjšajte količino maščob v prehrani. Najbolje tako, da jo pripravite sami.
- Svetujemo vam, da maščobe dodate kuhanim jedem »na hladno« ali k solatam. Manj priporočljivo je maščobe pregrevati (pečenje, cvrenje). Bolj priporočljivi toplotni postopki so: dušenje hrane v lastnem soku, kuhanje v sopari, pečenje v foliji, v konvekcijski pečici ali ponvi brez maščobe - maščobo dodajajte naknadno.
- Uživajte zdrave, nenasičene maščobe.
- Vsakodnevno uživanje celih zrn, kot sta rjavi riž ali polnozrnati kruh, zmanjša tveganje za raka debelega črevesa in danke.
- Tveganje zmanjšuje večji vnos ne-škrobnate zelenjave in sadja (najmanj skodelica vsakega na dan).
- Bolj očitna je bila povezava pri ribah in živilih, ki vsebujejo vitamin C (citrusi, jagodičevje, špinača…).
- Zamenjava nekaterih rafiniranih zrn s celimi zrni in uživanje več rastlinske hrane, kot so sadje, zelenjava in fižol, omogoča, da v telo vnesemo hranila, ki ščitijo pred rakom. Hkrati pa tovrstna prehrana tudi pomaga pri uravnavanju telesne teže.
- Osnovno pravilo je preprosto: dve tretjini hrane naj bo rastlinskega izvora, ena tretjina pa hrane živalskega izvora (mesa).
Prehrana kot ključni dejavnik v boju proti raku
Čeprav se v poplavi informacij o prehrani pri raku pojavljajo tudi alternativni načini zdravljenja, je pomembno poudariti, da ti pogosto ne upoštevajo vseh načel prehrane onkološkega bolnika in nimajo znanstvenih dokazov o pozitivnih učinkih. Nekritična uporaba teh načinov lahko bolnikom resno škoduje in ogroža življenje.
Z ustreznim izborom raznovrstne prehrane, ki je prilagojena na presnovno stanje bolnika, lahko bolniki izboljšajo prehranski status in s tem zmanjšajo tveganje za zaplete med onkološkim zdravljenjem, izboljšajo kakovost življenja in posledično izboljšajo možnost za preživetje.
Zaradi vseh presnovnih sprememb, ki se v telesu dogajajo med onkološkim zdravljenjem, moramo prehrano vedno prilagoditi presnovnemu stanju bolnika. Zato je ključno, da vedno ocenimo prehranski status bolnika.
Prehransko obravnavo bolnika z rakom izvajamo pogosto, ukrepati pa začnemo dovolj zgodaj, da preprečimo in/ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo telesne celične mase. S prehranskim presejanjem poiščemo bolnike, ki so prehransko ogroženi ali že podhranjeni.
Pregled je diagnostični proces, ki ga sestavljajo natančna anamneza, pregled, meritev sestave telesa, ocena vnosa hranil in po potrebi še laboratorijske preiskave. Po pregledu pa sledi prehranska intervencija, kjer v prvi fazi opravimo prehransko svetovanje in bolnika poučimo o načelih uravnotežene prehrane, prilagojene na presnovno stanje, prehranske masave in način zdravljenja.
Priporočila za energijske potrebe in vnos hranil:
- Energijske potrebe: za ustalitev telesne teže pri dejavnih bolnikih znašajo 30‒35 kcal na kilogram telesne teže na dan.
- Obroki: bolnik naj si hrano razdeli v vsaj pet obrokov, ki naj bodo sestavljeni iz kakovostnih živil.
- Beljakovine: potrebe po beljakovinah so povečane in znašajo med 1,2‒2 g beljakovin na kilogram telesne teže na dan. Predvsem pa je treba izbirati kakovostne vire beljakovin, kot so ribe, mleko, mlečni izdelki, pusto meso, perutnina in jajca.
- Ogljikovi hidrati: moramo poskrbeti za zadosten vnos ogljikovih hidratov, ki so glavni vir energije za naše telo, ki jo celice potrebujejo za svoje delo in za proizvodnjo toplote.
- Maščobe: so vir energije, gradniki celičnih membran in ključne za proizvodnjo nekaterih hormonov ter topilo za vitamine A, D, E in K. Kot vir maščob se priporoča rastlinska olja, maslo, oreščke, ribe.
V primeru nezadostnega vnosa hranil skozi usta ali hude podhranjenosti se pri bolnikih uvedejo tudi oralni prehranski dodatki, energijsko in hranilno bogati napitki, s katerimi nadomestimo razliko med dejanskim vnosom in potrebami. Na ta način preprečimo ali upočasnimo izgubo telesne teže.
Prehrana v času zdravljenja: Kako si pomagati pri neželenih učinkih?
Bolniki, ki so dobro prehranjeni in ki pred onkološkim zdravljenjem niso izgubili telesne teže, imajo manj možnosti za zaplete med aktivnim onkološkim zdravljenjem in posledično tudi manj neželenih stranskih učinkov zdravljenja.
Glede na prehranske masave, ki se pojavijo med onkološkim zdravljenjem, moramo ustrezno prilagoditi način prehrane. Rakavi bolniki se velikokrat soočajo tudi s pridruženimi boleznimi. Masave so najrazličnejše, zato včasih razumljivo umanjka življenjska volja in energija. Obstaja tesna povezava med podhranjenostjo bolnikov in moteno kognitivno funkcijo. Že soočenje z boleznijo je za bolnika zelo stresno, sama podhranjenost pa lahko bolnika pahne v brezvoljnost in depresijo. Tudi tukaj je ključen zadosten vnos energije in hranil, da izboljšamo prehranski status in posledično tudi duševno stanje bolnika.
Izguba telesne teže pri bolnikih za sabo potegne tudi slabšanje funkcije telesa. Bolniki se hitreje utrudijo, imajo slabšo moč, ne zmorejo si sami pripravljati hrane in oditi v trgovino, skrbeti zase … Zato je tukaj ključna pomoč svojcev in prijateljev, da bolniku pomagajo čez težja obdobja.
Vloga svojcev in prijateljev je, da bolnika spodbujajo k zadostnemu vnosu hrane, da upoštevajo želje bolnika pri pripravi hrane in da spodbujajo bolnika, da je telesno dejaven. Ko pa si bolnik funkcionalno opomore, pa lahko lažja dela opravlja tudi sam. Predvsem pa je družba tako ljudi kot kosmatincev zaželena pri vsakodnevnih sprehodih.
Ključna priporočila za prehrano med in po zdravljenju
- Obogatite svoj jedilnik s sadjem in zelenjavo: Sadje in zelenjava vsebujeta vitamine, minerale in antioksidante, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami in vnetji. Priporočljivo je uživati pet do deset porcij na dan, pri čemer je najbolje, da izberete barvito in raznoliko hrano, kot so brokoli, korenje, borovnice in špinača.
- Poskrbite za dovolj beljakovin: Beljakovine so ključne za obnovo tkiv in ohranjanje zdravega imunskega sistema. Ko se soočate z rakom ali okrevanjem po operaciji, kemoterapiji ali radioterapiji, lahko potreba po beljakovinah naraste. Dobre vire beljakovin najdete v ribah, pustem mesu, jajcih, oreščkih, stročnicah in tofuju.
- Izbirajte zdrave maščobe: Maščobe telesu pomagajo vzdrževati toploto in prenašati bistvena hranila. Vendar ni vsaka maščoba enaka. Izogibajte se nasičenim maščobam, ki se večinoma nahajajo v mastnem mesu in polnomastnih mlečnih izdelkih. Namesto tega raje posegajte po nenasičenih maščobah, kot jih najdemo v rastlinskih oljih, oreščkih in morskih ribah, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline.
- Pijte dovolj tekočine: Med zdravljenjem je še posebej pomembno, da ostanete dobro hidrirani. Voda podpira pravilno delovanje celic in lahko pomaga ublažiti nekatere stranske učinke zdravljenja, kot sta zaprtje ali utrujenost. Če ne zaužijete dovolj tekočine, lahko pride do dehidracije, kar vodi v omotico, zmedenost in glavobol.
- Izogibajte se predelani hrani: Predelana hrana - pogosto vsebuje visoke količine natrija, sladkorja in nezdravih maščob, kar lahko oslabi imunski sistem in poveča tveganje za vnetja.
- Omejite vnos alkohola: Alkohol lahko poslabša nekatere stranske učinke zdravljenja, kot so razjede v ustih in dehidracija. Dolgoročno lahko prekomerno uživanje alkohola poveča tveganje za razvoj rakov, kot so rak jeter, dojke in ustne votline.
- Skrb za varnost hrane: Zdravljenje raka lahko oslabi vaš imunski sistem, zaradi česar ste bolj dovzetni za okužbe, ki jih povzroči hrana.
Primeri živil, ki podpirajo boj proti raku:
- Sadje in zelenjava: Še posebej križnice (ohrovt, brokoli, redkev, cvetača), jagodičevje, citrusi, špinača, paradižnik, pesa.
- Cela zrna: Rjavi riž, polnozrnati kruh, ječmen, oves.
- Stročnice: Leča, fižol.
- Ribe: Skuše, sardele, losos, tuna (vir omega-3).
- Oreščki in semena: Orehi, lanena semena, chia semena.
- Zelišča in začimbe: Kurkuma, ingver, česen, čebula.
- Zeleni čaj.
- Gobe: Reishi, maitaki, shiitaki.
- Jajca, mleko in mlečni izdelki (zmerno).
(RAK MATERNIČNEGA VRATU) Dr. Pakiž: Z rednimi pregledi lahko rešimo skoraj vse
tags: #kuhanje #pri #zdravljenju #raka