Kia ora! Ta prisrčen pozdrav odmeva s toplino in gostoljubnostjo Nove Zelandije, dežele, ki ponuja edinstveno kulinarično odisejo. Novozelandska ulična hrana je več kot zbirka receptov; je potopitev v srčni utrip živahnih ulic Aotearoe, kjer vsaka jed pripoveduje zgodbo in vsak grižljaj povzema bogato tapiserijo kulturnih vplivov.
Ko listate po straneh te kulinarične zgodbe, si predstavljajte, kako se sprehajate po živahnih tržnicah in ulicah Nove Zelandije, kjer se prepletajo arome cvrčečih žarov in mamljivi valovi eksotičnih začimb. Novozelandska ulična hrana je praznik - živahen mozaik okusov, ki odraža talilni lonec kulinaričnih tradicij, od avtohtonih Maorov do raznolikih pacifiških skupnosti in globalnih vplivov, ki so našli dom v tem pacifiškem raju.
V vrvežu novozelandskih ulic je hrana sestavni del družbenega tkiva. To je izkušnja, ki presega zgolj preživetje - je skupna zadeva, skupno veselje, ki združuje ljudi. Novozelandska kulinarična scena vas vabi, da se podate v osrčje kulture ulične prehrane, kjer je vsak recept potni list za živahne živilske tržnice, eklektične tovornjake s hrano in očarljive stojnice, ki so polne ulic in ponujajo kalejdoskop okusov in tekstur.
Raziskovanje novozelandskih divjih okusov, kulture Maorjev in kuhanja v vulkanskih termalnih vrelcih | DIRT Nova Zelandija
Vplivi na novozelandsko kulinariko
Novozelandska kulinarika je
Tradicionalne jedi Nove Zelandije
Ko pomislite na Novo Zelandijo, morda ne pomislite takoj na kulinariko. A tudi tukaj je dežela polna presenečenj. Glavni obrok je večerja, ki jo Novozelandci imenujejo "tea" (kar v tem primeru ne pomeni čaja, ampak obrok). Nekatere jedi imajo korenine v maorski kuhinji, druge v britanski, spet tretje pa so mešanica obojega.
Glavne jedi
- Hangi: Najbolj maorska jed od vseh - meso in zelenjava, ki se peče po nekaj ur. Tradicionalno se pripravi tako, da se zakopana v zemlji počasi peče na žerjavici. Pripravite se na ogromne količine hrane.
- Jagnječja pečenka: Na Novi Zelandiji imajo po šest ovc na prebivalca (v preteklosti jih je bilo še veliko več), zato ne preseneča, da se novozelandski jagenjček vedno uvršča med top 3 jedi Nove Zelandije. Začinjen z rožmarinom in serviran z zelenjavo je jed, ki navduši vsakogar. Novozelandski jagenjček je na menijih najboljših restavracij - ne le tu, ampak po vsem svetu.
- Jastog: Okusna morska dobrota, ki ne potrebuje dodatnega opisa.
- Whitebait fritters: Whitebait so vse mlade ribice, ki niso večje od nekaj centimetrov. Na zahodni obali južnega otoka se vedno najde ogromno nadobudnih ribičev. Iz njih najraje naredijo ocvrtke - predstavljajte si ribjo omleto.
- Zelenoustne školjke: Endemične obalam Nove Zelandije, letno jih pridelajo kar 140.000 ton. Pri nas jih dobite v kapsulah, saj so protivnetne in polne glukozamina.
- Paua: Morski polži na tisoč in en način. Njihove sijoče lupine so priljubljeni pepelniki.
- Fish & Chips: Z več kot 15.000 km obale in toliko rib je ta jed seveda nujna. Kljub temu, da imajo tudi obilico lososa in druge kakovostne ribe, pa najbolj v slast pojejo ocvrto ribo in krompirček. Nista kulinarični presežek, a po napornem dnevu prav pašeta.
- Kiwi burger: Kar naredi ta burger poseben, je to, da ima med dvema hlebčkoma dodano rdečo peso in jajce na oko. Ali vam bo čuden ali pa vam bo totalno všeč.
- Mesne pite (Meat pie): Zelo znane in dobre so mesne pite.
Sladice
- Pavlova: Še danes debatirajo, ali je njen dom tu ali v Avstraliji. Sladki beljaki z obilico smetane in svežega sadja. Torta, kjer je prvi kos šele začetek.
- Hookey Pookey sladoled: Kiviji obožujejo sladoled in če obstaja en okus, katerega boste našli povsod, je to Hookey Pookey. Vanilija s koščki slastne karamele, ki se ji je res težko upreti!
Pijače Nove Zelandije
Kulinarično izkušnjo Nove Zelandije dopolnjujejo tudi edinstvene pijače.
- Voda: Neoporečna iz podeželskih izvirov, kjer je tudi pitna. Največji od vseh je Modri izvir pri Waikatu, kjer polnijo 60 % vse ustekleničene vode.
- Kawakawa: Maorski zdravilni tonik, zeliščni čaj, ki ga Maori že stoletja uporabljajo v svoji medicini.
- Kava: Kava je na Novi Zelandiji resna zadeva. Tukaj boste našli ene izmed najboljših kavarn na svetu, in v najboljših je vsak barista tudi izšolan. Sinonim za zelo močno kulturo pitja kave na Novi Zelandiji je 'flat white', kar pomeni bela brez mehurčkov. Predstavljajte si ponesrečen kapučino - brez veliko pene in z manj mleka, kot ga je v caffe latte. Predvidevamo, da je to najljubša pijača vsaj 50 % prebivalcev.
- Pivo: Verjetno najljubša pijača ostalih 50 %. Če ste za klasiko, potem bo to Speight’s, ki je na trgu že od leta 1876 in je močno prepleten z rugbyjem. Na prvo soboto poletja nekateri praznujejo neuradni 'praznik zabojev steklenic', tako da spijejo zabojček (ducat) Speighta. Kot ostali svet so tudi tukaj ponoreli za kraft pivom, katerega se v raznih variantah najde v vsakem mestu.
- Mehurčki: Pozabite na Coca-Colo, tu je zakon Phoenix organic cola - narejena iz pravih kola oreščkov. Kmalu so se Phoenix družini pridružile tudi ostale različice mehurčkastih pijač (limonada, ingver itd.). Od vseh mehurčkov pa sta v deželi najbolj priljubljena limonin Lemon & Paeroa, ki je 'pijača naše in vaše mladosti' Nove Zelandije.
- Vino: Vino iz dežele je svetovno znano, vinorodne regije pa so zelo unikatne.
Kulinarika in življenjski slog na Novi Zelandiji skozi oči Tereze Poljanič
Tereza Poljanič, slovenska strokovnjakinja za zdravo prehrano, ki zadnjih pet let živi na Novi Zelandiji, je svojo kulinarično pot začela zaradi bolezni mame in partnerja. Pred tem se je družina prehranjevala zelo slabo, pogosto so posegali po predpripravljenih obrokih in jedli v restavracijah, ki niso vedno stregle najkakovostnejše zelenjave. Bolezen ju je ustavila in prisilila, da so se začeli spraševati, kaj dajejo na krožnik.
Zasadili so ogromen zelenjavni vrt in okus sveže pridelane zelenjave jih je popolnoma navdušil. "Bili smo zasvojeni," pravi Tereza. Spremenili so celoten življenjski slog - poleg konvencionalne medicine so se začeli ukvarjati tudi z alternativno, Tereza pa z eteričnimi olji. Sprejeli so nov kulinarični in duhovni način, spremenili so odnos do hrane, se naučili, da si vzamejo čas za obroke in manj zavržejo.
Tereza poudarja, da je pomembno, da si vzamemo čas za pripravo hrane, četudi je to le majhen korak, kot je iskanje ekoloških sestavin in načrtovanje obrokov za teden vnaprej. Na Novi Zelandiji je pristop do pridelave hrane bolj naraven, saj ima direkten stik s kmeti. Tam gredo samo na tržnico, k njim domov, lahko skupaj nabirajo, vse je zelo naravno. Za razliko od Amerike, kjer so sestavine pogosto zapakirane, tudi če so ekološke.
Novozelandci so po njenih besedah zelo neobremenjeni. Ne gledajo na to, kaj oblečejo za v mesto, ves dan so v športnih oblačilih, pozimi hodijo bosi v trgovino, kar je Terezo zelo šokiralo. So zelo povezani z naravo in nimajo visokih pričakovanj glede hitrosti in tempa dela. Cenijo čas zase in so odprti do različnih kultur, kar se odraža tudi v kulinariki. Ker je na Novi Zelandiji veliko priseljencev, ni prostora za rasizem, in Tereza ne čuti, da bi delali razlike.
Tereza Poljanič opaža tudi, da ima Nova Zelandija, kljub nekaterim prednostim, tudi slabosti. Prebivalci imajo pogosto težave s prekomerno telesno težo zaradi angleških vplivov na prehrano, kot so fižol in slanina za zajtrk. Meni, da Nova Zelandija ni lepša od Slovenije, saj imamo enake kvalitete na malce drugačen način in v manjšem obsegu. Tereza se po petih letih življenja na Novi Zelandiji, ko gleda na Slovenijo z drugačnimi očmi, popolnoma zaljubila vanjo in vidi potencial. Njena filozofija se je utrdila, začelo jo je bolj vleči v tradicionalne slovenske recepte in raziskovati našo bogato in zdravo kulinarično kulturo.
Iskanje alternativ in potovanja
Katarina, doktorica biokemije in molekularne biologije, ter Rok sta se na potovanju po Avstraliji in Novi Zelandiji odločila za študentsko prehrano, saj so gostinske storitve v obeh državah zelo drage. Doma sta se založila z makaroni, rižem, kašo, Knorr juhicami, paštetami in konzervami rib, kar je predstavljalo tretjino teže njunih nahrbtnikov. Vsak dan sta kuhala juho iz vrečke in rižoto, špagete, kašo ali kuskus, ki sta jim primešala tuno in konzervirano zelenjavo.
V Avstraliji sta izkoriščala trgovine Hofer, ki so cenovno primerljive s slovenskimi, medtem ko je na Novi Zelandiji najbližji približek diskontna prodajalna Pak'n'Save. Nekajkrat sta izkoristila tudi brezplačne avstralske žare v parkih in kampih, kjer je Rok pekel klobase, pleskavice in perutničke. Pritoževala sta se nad novozelandskim kruhom, ki je dejansko le toast. Poskusila sta tudi tradicionalne jedi, kot so fish and chips, ter namaza Vegemite in Marmite, ki sta se jima zdela precej ogabna. Odkrila sta tudi sladice iz beljakov (španski veterci) in Pavlovo, kjer španski veterc dopolnjuje smetana in sadje. Za zajtrk je pogosta kombinacija slanine in jajc (bacon and eggs), z dodatkom zelenjave.
Edina in Jan, mlada Slovenca, ki že od novembra 2019 živita na Novi Zelandiji, skoraj leto dni živita v kombiju. Ta način življenja jima omogoča svobodo gibanja in nižje stroške bivanja. V primerjavi s Slovenijo so na Novi Zelandiji dražji elektrika, internet, oblačila in najemnine, vendar sta se naučila živeti z manj in varčevati. Karantena zaradi koronavirusa ju je zadržala na isti lokaciji, a sta bila hvaležna za udobje, saj sta imela stanovanje in veliko območje za gibanje. Kasneje so jima vizo podaljšali, kar sta z veseljem sprejela, saj je življenje tam potekalo normalno.
Ljudje na Novi Zelandiji gredo skozi življenje sproščeno, najdejo čas zase in se ne obremenjujejo z družbenim statusom. So iznajdljivi in podpirajo lokalna podjetja, kar ustvarja pozitivno ekonomijo. So tudi zelo prijazni in vedno priskočijo na pomoč. Edina in Jan sta se na potovanje dobro pripravila, a sta ugotovila, da je življenje v kombiju prineslo veliko novih izkušenj. Naučila sta se živeti z manj in ceniti manjše stvari v življenju. Prepričana sta, da tak način življenja ponuja večjo svobodo in manj skrbi.