Pomen čebeljega voska v čebelarstvu
Vosek je temeljni gradbeni material v čebelarstvu, iz katerega si čebele oblikujejo satje. Tvorijo ga čebele, stare med 12 in 18 dnevi, v obliki luskic v voskovnih žlezah na spodnji strani zadka. Čebelji vosek je po ekonomskem pomenu za večino čebelarjev takoj za medom, vendar bi ga glede na njegovo ključno vlogo v čebelarstvu morali postaviti ob bok medu, če ne celo pred njim. Brez voska namreč ni sodobnega čebelarstva v panjih s premičnim satjem. Dejstvo je, da za začetek čebelarjenja in nadaljnji razvoj ni nujno imeti zalog medu v kakršni koli obliki, medtem ko je brez voska oziroma satnic nemogoče začeti to kmetijsko dejavnost.
Satje je sestavni del čebelje družine. V njem čebele gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medu in cvetnega prahu. Ne nazadnje je to tudi prostor za bivanje in prezimovanje čebel. Satje varuje čebele pred zunanjimi vplivi, zato je tudi pomemben dejavnik preživetja čebelje družine. V panju vpliva na toplotni režim, saj je vosek zaradi svoje velike toplotne kapacitete nekakšen akumulator toplote.
Staro satje in njegova predelava
Zaradi stalne uporabe se satje, še posebno plodiščno, hitro spreminja. Ker se v njem izlegajo čebele, se sčasoma zmanjšuje njegova kakovost, tako da začne počasi ovirati vzrejo zalege, skladiščenje medu in vzdrževanje mikroklime. Vsaka žerka zapusti v svoji celici dva sloja srajčk - rjavkasto obarvanih zaprednih (kokonskih) snovi, med njimi pa tudi drobce iztrebkov. Pokrovci, s katerimi odrasle čebele zapirajo celice z zabubljenimi žerkami, vsebujejo precejšnjo količino snovi iz celičnih robov in sten. Po več rodovih je v celičnih stenah in robovih precej kokonskih snovi, zato je satje čedalje bolj temno rjavo, prostornina celic pa čedalje manjša, kar rezultira v degeneraciji čebel.
Staro satje, ki je dolgo v uporabi, postane skladišče povzročiteljev nekaterih čebeljih bolezni, kot so pohlevna gniloba čebelje zalege, poapnela zalega, nosema in celo najresnejše bolezni - hude gnilobe čebelje zalege. Da bi se izognili zgoraj omenjenim slabostim uporabe starega satja, ga je treba odstraniti iz panja in ga zamenjati s satnicami, izdelanimi iz prečiščenega čebeljega voska. Dobra čebelarska praksa pravi, da je treba vsako leto zamenjati od tretjine do četrtine vsega satja v panju.
Najugodnejši čas za menjavo satja oziroma za dodajanje satnic je, ko se pojavi prva spomladanska paša. Družina izdela sat iz satnice ob dobrih pašnih pogojih v nekaj dneh. Tako lahko ob dobri paši naslednjo satnico dodamo po sedmih dnevih. Med letom (april, maj) lahko družina dogradi okoli šest satnic. Pri dodajanju satnic iz čebelje družine tako odstranjujemo najstarejše sate in jih stalimo. Če je v njih še kaj medu, z vilicami nastrgamo pokrovce in sat prestavimo na rob plodišča. Do naslednjega pregleda bodo čebele ta med prenesle v okolico zalege, mi pa bomo te sate odstranili iz panja in jih dali staliti.
Taljenje satov je eno izmed "umazanih" in ne ravno najljubših čebelarskih opravil. Vendar moramo to delo brez zamude opraviti in poskusiti iz satja pridobiti čim več voska. Srečna okoliščina za čebelarje je, da ima vosek nizko tališče in manjšo specifično težo od vode. Prav tako vosek ne absorbira vode in se ne meša z njo.
Metode in oprema za taljenje voščin
Surovino, ki jo uporabljamo za taljenje in pridobivanje voska, imenujemo voščine. Odvisno od kakovosti te vsebujejo 40-97 % čistega voska. Najkakovostnejši in najbolj čist vosek vsebujejo voščine bele, rumene do jantarne barve mladega deformiranega satja in satja iz gradilnikov. Staro satje z nožem izrežemo iz satnikov in ga razlomimo na več delov. S satnikov dobro očistimo ostanke voska in morebitno nakopičen propolis. Pred taljenjem satja moramo voščine sortirati: prve talimo kakovostnejše voščine, nato pa slabše.
Čebelarji uporabljajo različne metode in opremo za taljenje satja. Uporabljamo od preprostih talilnikov in preš do sončnih, električnih in parnih talilnikov. Pogosto se uporabljajo tudi talilniki, ki jih bolj vešči čebelarji napravijo sami iz priročnih delov ali zavrženega materiala. Oprema za taljenje voska mora biti učinkovita v smislu, da se z njeno uporabo dobi čim večja količina voska. Deli opreme, ki so v neposrednem stiku z voskom, ne smejo biti iz čistega železa, bakra ali cinka, saj bi v tem primeru dobil staljeni vosek nenaravno temno rjavkasto ali zelenkasto barvo.
Sončni talilnik
Sončni talilnik je najcenejša, najpreprostejša in najčistejša naprava za taljenje voska. Zanj si lahko skoraj vsak čebelar, ki se kolikor toliko spozna na mizarska dela, naredi sam. Za srednje veliko čebelarstvo naj bo talilnik približno tako velik, da je mogoče hkrati taliti dva do štiri sate. Na žalost pri tem načinu pridobivanja voska obstajata tudi omejevalna dejavnika: kapaciteta talilnika oziroma število satov, ki jih je možno taliti hkrati, ter čas taljenja glede na sezono. Ko moramo namreč taliti voščine, to je zgodaj spomladi ali pozno jeseni, je malo sončnega obsevanja, pa tudi zunanja temperatura je nižja.
Sončni talilnik lahko uporabimo poleti, ko je sončnih dni največ. V poletnem času lahko v sončnem talilniku za štiri sate z malo sreče stalimo več kot 240 satov. Če se držimo dobre čebelarske prakse in vsako leto zamenjamo od tretjine do četrtine vsega satja v panju, nam takšen talilnik pokrije kapaciteto taljenja v čebelarstvu do 40 čebeljih družin.
Taljenje voščin v posodah z vročo vodo
Ta postopek velja za enega najbolj umazanih načinov pridobivanja voska. Čebelarji najprej izrežejo staro satje iz satnikov in ga nalomijo v vrečo iz jute ali redkega bombažnega platna. Vrečo nato potopijo v lonec z vročo vodo, jo obtežijo, da ostane pod vodo, ter počasi segrevajo. Staljen vosek, ki izplava na površino vode, se takoj posname in prelije v drugo posodo z mrzlo vodo. Ko voska s posnemanjem ne zajamemo več, vrečo vzamemo iz posode in jo stiskamo, dokler iz nje še kaplja vosek. Priporočljivo je imeti stiskalnico. Ker ta tehnika pridobivanja voska zahteva veliko fizičnega dela in je umazana, se počasi opušča.
Taljenje voščin s parnim talilnikom
Parni talilnik velja za najboljši, najlažji, najčistejši in najgospodarnejši način taljenja voščin. V talilniku mora biti vedno do vrelišča segreta voda. Nastaja para, ki skozi perforirano košaro tali voščine. Čist vosek izteka skozi perforirano dno talilnika v lovilno posodo, od tam pa po cevki v vedro ali kalup z vodo. V takšnem talilniku se vosek hitro tali, ker ves čas segrevamo razmeroma majhno količino vode in tako stalno vzdržujemo visoko temperaturo. Odvisno od kakovosti voščin traja postopek taljenja 40-60 minut.
Za izračun ekonomičnosti je bil uporabljen namenski parni talilnik, pravokotne oblike iz nerjaveče pločevine, slovenskega proizvajalca. Sestavljen je iz zunanje posode, dimenzije 41cm*61cm*85cm. V posodo se vstavi ločljivi podstavek, na katerega se da košara iz perforirane pločevine, v katero se zložijo sati ali pa voščeni pokrovčki in ostale voščine. V posodo se nalije voda do višine ločljivega podstavka. V košaro je možno zložiti 20 AŽ satnikov s satjem ali pa okoli 20 kg voščenih pokrovčkov. Vodo v posodi segrevamo do vrelišča in pustimo, da vre ves čas topljenja. Nivo vode je treba večkrat preveriti, saj lahko vosek in voščine brez pare zagorijo, ali pa prismodimo zunanjo posodo. Vosek v voščinah prehaja v tekoče stanje, iz perforirane košare kaplja na ločljivi podstavek, iz podstavka pa skozi tulec v tankem curku teče v nastavljeno vedro. V vedro se nalije nekaj cm vroče vode, tik preden pričakujemo curljanje voska, da se ta ne prime na dno vedra. Nečistoče se nabirajo na spodnji stani toplega, tekočega voska. Vosek je lažji od vode in je v njej netopen, zato plava na vrhu. Celoten cikel z nalaganjem v košaro, kuhanjem voščin v pari in nato čiščenjem košare, traja približno dve uri. Prvi cikel traja nekaj več, saj mora hladna voda zavreti, zato je priporočljivo, da v enem dnevu opravite čim več ciklov.
Za kuhanje voščin si rezervirajte hladne zimske ali pa deževne dni, ko čebele ne izletavajo, drugače množično priletijo in se utapljajo v vosku.
Ekonomičnost predelave voska
Za izračun ekonomičnosti smo opravili šest ciklov prekuhavanja odcejenih voščenih pokrovčkov in le dva cikla satja s satniki, ker smo ostalo staro satje pretopili takoj po odvzemu iz panjev.
Za izračun porabljenega časa smo uporabili samo eno uro na cikel, saj čas, ko vosek curlja v posodo, lahko porabiš za kakšno drugo opravilo, npr. izdelavo satnikov, dodali pa smo še 2 uri pripravljalno-zaključnega časa.
Vrednost produkcije in stroški
Vrednost produkcije: 25,9 kg * 6 eur/kg = 155,4 eur
e = vrednost produkcije / skupni stroški = 155,4 eur / 75,8 eur = 2,05
Poslovanje je ekonomično, kadar je vrednost e večja od 1. V našem primeru je vrednost e = 2,05, zato lahko trdimo, da je predelava voska iz voščenih pokrovčkov ekonomsko upravičena.
Ekonomičnost pridobivanja voska iz starega satja
V dveh ciklih smo iz štiridesetih starih satov pridobili 2,7 kg voska.
Vrednost produkcije: 2,7 kg * 6 eur/kg = 16,2 eur
e = vrednost produkcije / skupni stroški = 16,2 eur / 25,4 eur = 0,64
e v tem primeru ne dosega vrednosti 1, zato trdimo, da pridobivanje voska iz starega satja pod opisanimi pogoji dela ni ekonomično. Če k temu dodamo še dejstvo, da je vosek iz starih satov manj primeren za izdelavo novih satnic, je smiselnost pridobivanja voska iz starega satja vprašljiva. Prag ekonomičnosti bi bilo mogoče doseči, če bi v tem procesu ostalo nekaj uporabnih satnikov, vendar jih je potrebno še dodatno prekuhati v lugu. Vosek iz starih satov raje uporabimo za izdelavo sveč, ki so v primerjavi s parafinskimi okolju bolj prijazne in pri gorenju prijetno dišijo.
Varnost pri delu z voskom
Pri delu ne smemo pozabiti na varnost, ker so opekline z voskom zelo hude, saj se vroč vosek prilepi na kožo in povzroči globinske opekline. Dobro je, da poleg zaščitne obleke uporabimo še gumiran ali usnjen predpasnik. Pri roki moramo imeti vodo, v zaprtem prostoru pa obvezno gasilni aparat.
3. Za večjo varnost pri delu na kmetiji – delo v gozdu
Fizikalne in kemijske lastnosti čebeljega voska
Vosek ima nizko tališče med 56 °C in 64 °C. Vrelišče voska je med 80 °C in 84 °C, ko je v vosku voda. Ko iz voska izpari vsa voda in dobimo čisti vosek, ima ta vrelišče pri 180 °C. Točka samovžiga voska je na približno 290 °C.
Specifična teža voska pri temperaturi +15 °C se giblje od 0,956 do 0,969. Vosek v vodi ni topen. Nekaj njegovih sestavin lahko raztopimo v alkoholu, dobro pa je topen v številnih drugih organskih topilih, kot na primer etru, bencinu ali terpentinu.
Gostota voska je 0,964 do 0,970. Poznanih je že več kot 300 posameznih komponent voska. Glavna sestavina so estri nasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi alkoholi, ki predstavljajo kar 70 do 74% vseh spojin. Poleg tega vsebuje še barvila in aromatične snovi, nekaj mineralnih snovi in precej vitamina A.
Uporaba čebeljega voska
Čebelji vosek ima široko uporabo:
- V čebelarstvu: za izdelavo satnic, ki so ključne za gradnjo satja v panjih.
- V kozmetiki: daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji. Uporablja se kot sestavina krem, mazil, losjonov, mil, depilacijskih krem, ličil, utrjevalcev za lase.
- V farmaciji: uporablja se za izdelavo mazil (melem), kalupov in odtisov.
- V industriji parfumov: eterični izvleček iz voska je dragocena snov, po svoji kvaliteti ne zaostaja za rožnim in jasminovim oljem.
- V gospodinjstvu: lahko nadomesti maslo ali margarino za mazanje pekača.
- Za izdelavo sveč: čebelji vosek je okolju prijazen in pri gorenju prijetno diši.
Žvečenje pokrovčkov, s katerimi je na satih pokrit med, je zelo dobro sredstvo za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, astmi in senenem nahodu.
Beljenje in čiščenje čebeljega voska
Vosek je običajno rumene do rumeno-rjave barve, še neuporabljen pa je skoraj bel. Čiščenje čebeljega voska je treba stopiti in nato prečistiti. Vosek za zapiranje je na splošno zelo čist, vendar je na njem vedno veliko črnih odpadkov, ko se stopi. Vranica starega gnezda ima več ostankov odpadkov in ima temnejšo barvo kot vranica novega gnezda. Zato je najbolje ločiti dve vrsti čebeljega voska.
Obstaja veliko načinov za taljenje čebelijega voska. Pogosto uporabljeni talilni stroji za vosek so čistilci čebeljega voska za dnevno svetlobo, različni čistilniki čebeljega voska, ki uporabljajo paro ali vročo vodo, in dvoslojni parniki.
Čebelji vosek je vnetljiva snov, zato se izogibajte delovanju na mestih z viri ognja. Neposredna uporaba vira toplote za taljenje čebeljega voska ni priporočljiva; uporabiti je treba vodno kopel.