V višavskih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. Domovini kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Pri nas je največ kostanjevih dreves na Primorskem, v Beli krajini in v jugovzhodnem delu, sicer pa rastejo povsod, razen na Koroškem.
Eno samo drevo obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer drevesa, ki obrodijo marone, obrodijo še bogatejše kot navadni kostanj.
Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj, ki ga najdete v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa več kot 3 metre.
Botanična sorodnost in hranilna sestava
Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je botanično v sorodu z bukvijo. Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, skoraj nič maščob in okoli 6 odstotkov beljakovin. Po zaslugi takšne sestave in bogastva z vitamini B skupine je odlična hrana za starejše, otroke ali športnike.
Plodovi so bogati tudi s folno kislino, kalijem, fosforjem in številnimi drugimi pomembnimi elementi v sledovih.
Zaužitje 100 g pečenega kostanja vas bo oskrbelo s približno 250 kalorijami, če ga boste jedli kuhanega, pa s 170.
Uporaba kostanja v prehrani
Kostanj se uživa kot plod ali v obliki kostanjeve moke, ki je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, zaradi česar je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.
Nekatere trgovine ponujajo že pripravljen kostanjev pire, ki je odličen za pripravo raznih sladic. Iz njega je mogoče skuhati izjemno okusen džem.
Kostanjeva moka in pire
Zaradi visoke vsebnosti škroba je iz kostanja mogoče izdelati moko, ki jo uporabljamo samostojno ali pa jo zmešano z moko iz drugih žitaric. Moka je primerna za pripravo peciva in kruha.
Surove plodove olupite in jih dobro posušite, nato jih zmeljite v mlinčku za žita. Iz moke lahko pripravite različne jedi (kostanjevo polento, žgance …). Kostanjeva moka je primerna tudi za pečenje okusnega peciva.
Pire in moko lahko uporabite za pripravo peciva, potice, kruha ali kot nadev za perutnino. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem, za posebno poslastico pa velja kandiran kostanj.
Kuhan ali pečen kostanj?
Daleč najbolj je priljubljen pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, jih damo v hladno vodo, dodamo ščepec soli in jih potem kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti plodov. Italijani vodi dodajajo še žlico janeža.
Kuhanje kostanja v vodi ali sopari ohrani nekoliko več hranil, še posebej vitamina C, ki je občutljiv na visoko temperaturo. Kuhan kostanj je tudi lažje prebavljiv, saj se škrob med kuhanjem lažje razgradi. Ima nekoliko nižji glikemični indeks kot pečen.
S pečenjem pa kostanj pridobi značilno sladkasto, dimljeno aromo, kar je posledica karamelizacije sladkorjev.
Če imate občutljivo prebavo ali želite maksimalno ohraniti hranila, dajte prednost kuhanemu.
Shranjevanje
Nabrani kostanj hranite v hladilniku, vendar ne dlje kot dva tedna. V primeru, da ga v tem času ne nameravate porabiti, ga raje specite in pečenega zamrznite, ali pa skuhajte, pretlačite z malo dodanega mleka in shranite v zamrzovalno skrinjo v obliki pireja.
Ko zmrznjen pečen vzamete iz zamrzovalnika, ga postavite v ogreto pečico in pecite od 25 do 35 minut pri 200 °C. Če je kostanj, ki ga boste uporabili za kuho, stal dlje časa, ga pred pripravo za kakšno uro namočite v mlačno vodo.
Sveže kostanjeve plodove lahko tudi zamrznete, da jih boste lahko pekli in se sladkali z njimi pozneje, ob dolgih zimskih večerih. Če jih hočete zamrzniti, v lupino na spodnji, ravni strani, zarežite križ in jih spakirajte v vrečke za zamrzovanje. V zamrzovalniku lahko ostanejo dva do tri mesece.
Zdravilni učinki kostanja
Zdravilne učinke kostanja so poznali že stari Grki, danes pa so mnogi tudi znanstveno dokazani.
Divji kostanj - naravno zdravilo
Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.), ki tudi obrodi v začetku jeseni, sicer ni užiten, deluje pa kot zdravilno sredstvo. Divji kostanj pogosto raste v mestnih parkih in drevoredih.
Semena divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov. Escin, saponinski kompleks iz plodov, nima hemolitičnega učinka, zato ga lahko uživamo tudi oralno. Zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi.
Uporablja se tudi pri kronični driski, griži, krvavitvah iz želodca in podobnih obolenjih.
Kostanjev tonik proti krčnim žilam
Za zdravljenje ven naredimo domače zdravilo - tonik iz plodov divjega kostanja. Približno 20 g plodov olupimo in nasekljamo. Damo v steklenico in prelijemo z 1 litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo.
Kostanjev tonik proti krčnim žilam: Dvajset svežih zrelih kostanjev olupimo, drobno narežemo ali nastrgamo in prelijemo z litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo in jo lahko hranimo dalj časa. Za uporabo v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah ter vnetjih žil jo razredčimo z enakim delom vode.
Escin je sestavina v kostanjevih semenih, ki zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Znanstveniki menijo, da escin znižuje nastanek in vpliv encimov, ki razkrajajo notranje stene žil lasnic. Kostanj je torej odlično naravno zdravilo za blaženje krčnih žil, vendar se prvi znaki izboljšanja pokažejo šele po enem ali dveh tednih uživanja.
Uporaba drugih delov kostanjevega drevesa
V ljudski medicini so tudi liste in skorjo kostanja uporabljali za zdravilne namene.
Iz cvetov so kuhali čaje, liste pa so uporabljali proti kašlju in revmatizmu. Listi vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini so ga uspešno uporabljali tudi pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom in drugih težavah z dihali.
Njegova skorja je veljala kot nadomestek za kininovo skorjo pri vročičnih obolenjih, malariji in kožnih boleznih.
Čaj iz skorje uporabljamo pri kroničnih diarejih, krvavenju iz želodca in črevesja, griži in podobnih obolenjih. Še danes pa se cvetovi kostanja v ljudski medicini uporabljajo za krepitev telesa, proti driskam in kožnim lisam. Pijemo vedno poparke posušenih delov drevesa, ki naj stojijo namočeni v vodi petnajst minut.
Pri prehladih pripravimo poparek iz dveh čajnih žlic suhih cvetov, ki ga pijemo trikrat na dan. Pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, pa uporabljamo zavretek iz pol čajne žlice posušene skorje.
Kostanj in zdravje
Kostanj je bogat s številnimi vitamini in minerali, ki koristijo našemu zdravju.
Podpora prebavi in srčno-žilnemu sistemu
Kostanj je izjemno bogat z vlakninami. Te so ključne za urejeno prebavo, saj spodbujajo delovanje črevesja, preprečujejo zaprtje in hranijo koristne bakterije v našem mikrobiomu.
Pomemben je tudi kot podpora srcu in ožilju. Visoka vsebnost kalija namreč pomaga uravnavati krvni tlak.
Poleg tega kostanj vsebuje tudi dobre maščobe (kot je linolna kislina) in antioksidante, ki ščitijo ožilje.
Ker je bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je posebno primerna hrana za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja.
Kostanj namreč znižuje raven holesterola in stabilizira raven sladkorja v krvi. Zmanjšuje tudi tveganje za zaprtje in črevesne zaplete, kot je divertikuloza.
Samo 10 praženih kostanjev vsebuje 17% priporočenega dnevnega vnosa vlaknin, kar je velik plus, saj večina od nas v dnevu ne vnese dovolj vlaknin.
Topne vlaknine po drugi strani pomagajo, če imate previsok holesterol, stabilizirajo pa tudi ravni krvnega sladkorja. Zato je kostanj živilo, ki nam daje energijo za dlje časa.
Bogat vir vitaminov in mineralov
Kostanj je edini med oreščki, ki vsebuje vitamin C. Ta močan antioksidant je ključen za močan imunski sistem, kar pride še posebej prav v hladnejših mesecih.
Poleg vitamina C v kostanju najdemo še vitamine skupine B: Predvsem B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B6 (piridoksin) in B9 (folat/folna kislina). Folat je še posebej pomemben za nosečnice.
Prav tako vsebuje minerale, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan, fosfor in cink, zagotavlja pa tudi veliko količino kalija (518 mg / 100 g).
Baker, ki ga vsebuje kostanj, je mineral v sledovih in povečuje trdnost kosti ter krepi imunski sistem. Tako kot vitamin C tudi baker podpira zdravje krvnih žil, živcev, imunskega sistema in kosti ter pomaga pri absorpciji železa.
Mangan, ki ga vsebuje kostanj, je mineral v sledovih, ki se bori proti prostim radikalom v telesu in zmanjšuje tveganje za bolezni srca in razvoj raka. Prav tako igra ključno vlogo v procesu staranja in pomaga preprečevati strjevanje krvi.
Železo preprečuje slabokrvnost. Magnezij in fosfor sta pomembna elementa presnove kosti.
Brez glutena
Kostanj je brezglutensko živilo, zato je ključen pri prehrani bolnikov s celiakijo. Moka iz kostanja je priljubljena alternativa pšenični moki pri peki sladic in kruha.
Kdaj biti previden pri uživanju kostanja?
Kljub številnim koristim kostanj ni za vsakogar.
Alergije in prebavne težave
Čeprav ni tako pogosta kot alergija na druge oreščke, alergija na kostanj obstaja in je lahko resna. Osebe z znanimi alergijami na oreščke ali lateks morajo biti še posebej previdne zaradi možne navzkrižne reaktivnosti.
Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in škroba lahko kostanj pri nekaterih ljudeh, še posebej če ga pojedo preveč naenkrat, povzroči napenjanje, vetrove ali tiščanje v želodcu.
Triki proti napenjanju: Veliko ljudi toži, da jih kostanj napenja. Temu se je mogoče izogniti, če ga natančno olupimo in odstranimo tudi notranjo kožico. Pred pečenjem ga obvezno zarežemo in spečemo na zmernem ognju. Tik pred koncem ogenj okrepimo. Položimo ga v vlažno krpo ali pokrito posodo, da se laže lupi.
Ne pretiravajte s količino. Za en obrok zadostuje od 200 do 250 gramov na osebo.
Sladkorni bolniki
Paziti morajo tudi sladkorni bolniki. Kostanj je sicer sestavljen iz kompleksnih ogljikovih hidratov, ki so boljši od enostavnih sladkorjev, a vseeno vplivajo na raven krvnega sladkorja.
Sladkorni bolniki morajo biti pri uživanju kostanja previdni, ker vsebuje veliko škroba. Ne smejo pretiravati s količino. Pravzaprav bi morali kostanj uživati podobno kot krompir. Kot tisti, ki želijo izgubiti kilograme, ga kombinirajte z živili, ki znižujejo glikemično obremenitev obroka.
Kostanj skozi zgodovino in po svetu
Kostanj izvira iz Azije, kjer so ga gojili že v stari Kitajski in na Japonskem. V Evropo so ga prinesle rimske legije, pečeni kostanji pa so bili prava uspešnica že v 16. stoletju na ulicah Rima.
V Vitovljah pa se vsak 3. Kostanj vsebuje večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, esencialnih maščobnih kislin (linolne maščobne kisline), vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Kostanj je sadež narave, katerega glavna sestavina je škrob in ima zato večjo energetsko vrednost. 100 gramov pečenega kostanja vsebuje 245 kcal (1025 kJ), kuhan kostanj pa precej manj, okoli 170 kcal (711 kJ).
Kostanj je hranljiv in okusen sadež, ki si ga lahko pripravite kot samostojni obrok. Zaradi sladkega okusa je izjemno priljubljen tudi med otroki.
V tradicionalni kitajski medicini naj bi hrano izbirali na podlagi letnega časa. Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisočletji in več urejali prve kostanjeve gaje.
Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja in mile zime, kjer so padavine obilne, zračna vlaga pa visoka.
Obrodi vsako leto, močneje pa vsake tri. Eno drevo rodi na leto od sto do dvesto kilogramov plodov, ki veljajo za zelo zdravilne.
V ljudskem zdravilstvu je nadvse cenjeno tudi posušeno listje. Obilno cvetje daje poleti okusen med.
