Pridelovanje semenskega krompirja na strmih terenih in izbira sorte

Krompir je eno izmed ključnih živil za prehrano ljudi po vsem svetu in je nepogrešljiv del prehrane. Njegova pridelava igra pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane in samooskrbi. V Sloveniji ima krompir poseben pomen, saj je od ukaza Marije Terezije o obveznem sajenju leta 1767 poleg kruha najpomembnejše živilo. Sestavljen je povprečno iz 75 % vode, 18 % škroba, 2 % beljakovin in 1,5 % sladkorja, obenem pa je bogat z vitamini C in B ter minerali, kot so kalij, magnezij in železo. Rastlina krompirja ima razdeljeno steblo na nadzemni in podzemni del, ki običajno doseže višino od 30 do 150 centimetrov. Z izjemo gomolja je celotna rastlina strupena, saj vsebuje alkaloid solanin.

Specifike pridelovanja krompirja na strmem terenu

Pridelovanje krompirja na strmih, nagnjenih terenih, pogosto imenovanih "sudrasta zemlja", zahteva posebne pristope in orodja. Zaradi naravnega nagiba terena zemlja pri oranju in med letom postopoma zleze navzdol. Da bi to preprečili, je nujno vsako leto prvo vrsto v širini pol metra zvoziti gor. To se izvaja z grotom, manjšim lesenim vozom z dvema kolesoma.

Postopek priprave njive se začne z vožnjo zemlje gor in gnoja dol. Zemljo gor voziti ni težko, potrebno je le poznati znake za spelji in ustavi, saj se zaradi ropota traktorja z besedami ne da sporazumevati s tistimi na njivi. Gnoj je zmeraj na gornjem koncu njive in se ga z istim grotom spušča navzdol na njivo. Spuščanje gnoja je zahtevnejše, saj lahko voziček kaj hitro dobi preveliko hitrost ali se prevrne na napačnem mestu. Gnoj je nato potrebno raztrositi na drobno po celi njivi. Priprave so opravljene in zdaj sledi oranje. Ravno tako kot grot tudi plug preko vitla vleče traktor. Za plugom je pogosto pomagač, ki pomaga pridržati drevo, in še en človek za vitlom. Ko je njiva zorana, se jo po želji še zbrana, kar pomeni česanje njive, da je bolj gladka.

Pomen in priprava semenskega krompirja

V pridelavi krompirja le zdravo seme zagotavlja predpogoj za visok in kakovosten pridelek. Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pomembno je upoštevati podnebne razmere, odpornost proti boleznim (še posebej plesni) in namen uporabe. Semenski krompir si je treba priskrbeti dovolj zgodaj, saj so nekatere najbolj iskane sorte do meseca marca že pošle. Kupljeno certificirano seme zagotavlja, da gomolji niso okuženi s povzročitelji bolezni.

Nakaljevanje semenskega krompirja

Pred sajenjem krompirja je pomembno, da ga pravilno pripravimo, nakalimo. Nakaljevanje se začne s tem, da se izbrani krompirjevi gomolji postavijo v toplo in svetlo mesto (približno 20°C), da se pojavijo kalčki. Ko se pojavijo, se krompir postavi v hladnejši in temnejši prostor, da se zniža temperatura in prepreči šok ob sajenju v hladnejšo zemljo. Za nakaljevanje je značilno, da imajo nakaljeni gomolji zgodnejši in nekoliko nižji pridelek kot nenakaljeni. V postopku nakaljevanja gomolje krompirja izpostavimo določeni temperaturi, vlagi in osvetlitvi.

• Temperatura: Pri 10 do 15 °C proces poteka počasneje (več kot mesec dni), požene več kaličev, rastlina ima več stebel in tvori več manjših gomoljev. Pri temperaturi do 20 °C proces poteka hitro, požene manj kaličev in rastlina razvije manj stebel. Nekaj dni pred sajenjem je priporočljivo temperaturo znižati, da ne pride do šoka.
• Zračna vlaga: Vpliva na izsušitev gomoljev, zato so suhi prostori manj primerni.
• Svetloba: Najbolj primerna je difuzna svetloba. Če je svetlobe premalo, so kaliči dolgi, etiolirani in krhki. Pravilno nakaljeni gomolji imajo zbite, do 1 cm dolge kalčke, ki so trdni in se ne lomijo.

Če semena pred saditvijo ne nakaljujete, ga je priporočljivo do saditve skladiščiti na 4 °C in na primerni vlagi. Zgodnejši pridelek krompirja lahko dosežemo z nakaljevanjem gomoljev pred saditvijo ter s pokrivanjem posevka s koprenastimi prekrivali. Močni kalčki so ponavadi temne, rdečkaste ali zelene barve, dolgi centimeter in pol. Tanke, razpotegnjene, svetle kali pričajo, da krompir ni bil ustrezno skladiščen, in gomolj izčrpajo. Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni. V takem primeru je najbolje cimo potrgati in gomolje dati v ponovno nakalitev, čeprav bo takšen krompir slabše obrodil.

Rezanje semenskega krompirja

Redko sadimo cele krompirje, zato seme narežemo. Vsak košček krompirja mora biti popolnoma zdrav in imeti vsaj dve živi očesci. Seme mora biti pripravljeno dan ali dva pred predvidenim dnevom sajenja. Strokovnjaki rezanje debelejših gomoljev večinoma odsvetujejo, če pa se za to vseeno odločimo, je priporočljivo razkuževati nož in rezno površino krompirja posuti s sajami.

Vrste in velikosti semenskega krompirja

Semenski krompir je na voljo v dveh debelinah: normalno debel (35-55 mm) in droben (25-35 mm). Debelina semena vpliva na energijo kalitve in odpornost proti hladnim pomladim. Seme debeline 35/55 mm običajno zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem večji pridelek. Pri drobnem semenu je potrebna gostejša saditev, vendar je pridelek ob neugodnih razmerah lahko do polovico manjši. Število kalečih se očes pri drobnih gomoljih je za približno 40 odstotkov manjše kot pri debelih, kar pomeni manj pridelka na rastlino.

Certificiran semenski krompir

Za zagotovitev kakovostnega semena je priporočljivo kupiti certificiran semenski krompir z rastlinskim potnim listom (RPL), ki zagotavlja, da je bilo seme pridelano pod nadzorom kontrolne službe. Na deklaraciji so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E - krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A - krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. V nasprotju z domačo pridelavo certificiran semenski krompir pridelujejo pod nadzorom, uporabljajo zelo kakovostno seme, okužene rastline sproti izločajo, nasadi pa so ustrezno zaščiteni pred boleznimi in škodljivci.

Sajenje krompirja

Najprimernejši čas za sajenje krompirja je, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja (minimalno 6-8°C), za pozne sorte pa šele, ko se tla ogrejejo na najmanj 15 °C. Pri prezgodnjem sajenju v premrzla tla obstaja večje tveganje za propad kalčkov in slabši razvoj korenin. Točen dan je odvisen od vremena in lune. V osrednji Sloveniji so takšne razmere v povprečju konec marca ali v začetku aprila.

Krompir sadimo ročno po dva in dva. Par sestavljata moški in ženska ali pa ena odrasla oseba in en otrok. Moški koplje z ronco (motika z dolgim ročajem), ženska meče seme z beračem (košara). Eno seme za drugim, v vsako luknjo en košček krompirja. Sadimo po tri vrste hkrati, od začetka pa do konca njive. Tako sajenje gre dosti hitro; en par posadi v dobrih dveh urah 50 kg semenskega krompirja.

Globina in razdalja sajenja

Globina sajenja je odvisna od velikosti semenskih gomoljev, vrste tal in sorte. Na splošno velja, da čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Pri normalni debelini semena (35-55 mm) je priporočena globina sajenja med 2 in 5 cm, skupno približno 15-20 cm globoko. Najpogostejša napaka na vrtovih je pregosto sajenje, saj pregosti poganjki pomenijo veliko nevarnost za krompirjevo plesen in gnitje gomoljev. Priporočljiva gostota je od štiri rastline na kvadratni meter pri poznih sortah do pet pri zgodnjih. Medvrstna razdalja naj bo vsaj 65 cm, pri zgodnjih sortah manjša, pri poznih večja, da imamo dovolj zemlje in prostora za osipanje. Pri tej medvrstni razdalji sadimo gomolje od 30 do 38 cm narazen.

Priprava tal in gnojenje

Prst mora biti globoka, rahla, in v njej ne sme zastajati voda. Krompirju najbolj ustrezajo rahla, dobro prepustna tla z drobljivo strukturo, bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Najprimernejša je peščeno-humusna ali peščeno-ilovnata prst. Težke, razmočene prsti z visoko podtalnico niso primerne. Optimalen pH tal se giblje med 5 in 6,5.

Obdelava tal pred sajenjem je priporočljiva že jeseni, kar vključuje poletno-jesensko oranje do globine približno 20 cm, z dodatnim zrahljanjem spodnje plasti. V tla je priporočljivo vnesti ustrezno količino organskega gnojila, najpogosteje hlevskega gnoja (približno 2,5 kg uležanega gnoja na kvadratni meter) ali domačega komposta (tri kilograme). S hlevskim gnojem se tla pognojijo jeseni (izjemoma spomladi) pred sajenjem krompirja. Prekomerno gnojenje z dušikom ali preveč svežega hlevskega gnoja lahko povzroči prebujno rast krompirjevke, zakasnitev tvorbe gomoljev, poveča nevarnost okužbe s krompirjevo plesnijo in obolevanje za navadno krastavostjo.

Kolobarjenje

Pravilno kolobarjenje je eden temeljnih principov pridelave krompirja, saj pomaga preprečevati škodljivce in povečuje kakovost pridelka. Zaradi fitohigienskih razlogov se je treba izogibati večletnemu sajenju na istem mestu, predvsem zaradi zaščite pred rumeno krompirjevo ogorčico. Na isto mesto lahko rastlino posadimo približno po treh letih, pri čemer je priporočljiv vsaj štiriletni ali celo daljši kolobar.

Nega krompirja med rastno sezono

S krompirjem ni več dosti dela. Ko rastline zrastejo 15 do 20 cm visoko, krompir okopljemo in rastline osipljemo (naredimo grebene). Enkrat ga še oplevemo, kar izgleda tako, da ženske z motikami prekopljejo celo njivo in populijo vse, kar je zelenega, razen krompirja.

Namakanje

Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. V času oblikovanja gomoljev je namakanje pomembno za preprečevanje steklavosti. Na vrtu porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden.

Bolezni in škodljivci

Krompir napada več bolezni in škodljivcev, med katerimi sta najpogostejša krompirjeva plesen in koloradski hrošč. Klimatske spremembe vplivajo na tradicionalne sorte krompirja, ki postajajo vse bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. Nove sorte krompirja so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni, kar je zelo pomembno, saj plesen lahko uniči celotno letino. Za obvladovanje škodljivcev je ključen ustrezen kolobar in lahko tudi uporaba naravnih sredstev.

• Krompirjeva plesen: Prepoznamo jo po rumeno-rjavih pegah na cimi krompirja, ki hitro odmrejo in postanejo temno rjave. Na spodnji strani listov je ob robu peg ob deževnem vremenu vidna snežno bela plesniva prevleka. Najučinkovitejša preventiva je saditev proti plesni odpornih sort. Nevarnost okužbe in širitev plesni lahko omilimo z redkejšim sajenjem, pravočasno odkritimi posamičnimi okužbami in uničenjem takih rastlin. Napad zmanjša tudi uporaba v ekološki pridelavi dovoljenega bakra.
• Koloradski hrošč: Je slab letalec in se pogosto premika po tleh. Za njegovo obvladovanje se lahko uporabljajo jarki, prekrijti s folijo, ali pa se hrošči ročno pobirajo s stresanjem rastlin.

Zaradi možnosti prenosa bolezni nikoli ne sadimo gomoljev, ki so nam ostali od lanske letine, saj so lahko okuženi z virusnimi boleznimi.

Ekološko pridelovanje krompirja

Ekološko pridelovanje krompirja je odlična možnost za vrtičkarje, ki želijo pridelovati krompir brez uporabe kemičnih sredstev. Pri tem se uporabljajo naravni načini za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kot so naravni pesticidi, kompostiranje in uporaba odpornih sort krompirja. Sorta kifelčarja Annabelle je na primer primerna za ekološko pridelavo, saj se ponaša z BIO certifikatom SI-EKO-001 in je srednje odporna proti boleznim. Ekološko pridelan krompir ni onesnažen s kemičnimi pesticidi, kar pomeni, da je varnejši za zdravje ljudi in okolja, ter prispeva k ohranjanju biodiverzitete. Izbirajte predvsem bio semena in netretirana semena, saj ob nakupu tretiranih semen po nepotrebnem zastrupljate zemljo, hrano in sebe.

Žetev in shranjevanje

Ko krompir dozori, ga samo še skopljemo. Krompir kopljemo ročno z roncami. Odrasli kopljemo, otroci pobirajo. Krompir z njive peljemo z žlitami, ki so ogromne sani. Zgodnje sorte krompirja pobiramo po 60 do 75 dneh, srednje zgodnje sorte pa 70 do 85 dni po sajenju. Po izkopu je pomembno, da krompir pravilno shranimo v primernih prostorih (kleteh). Najprimernejša temperatura za skladiščenje je od 4,5 do šest stopinj Celzija ob čim višji zračni vlažnosti in v temi, kar preprečuje nenadzorovano kalitev.

Izbira sort glede na namen in odpornost

Za domačo pridelavo so najprimernejše zgodnje sorte za sprotno porabo, saj z zgodnjim izkopom prehitimo razmah krompirjeve plesni. Pri sajenju poznih sort za ozimnico je več možnosti, da bo nasad napadla bolezen. Poleg kulinaričnih lastnosti in zgodnosti je ključen podatek o odpornosti proti krompirjevi plesni. Pri izbiri upoštevamo tip tal in podnebje: za Primorsko so primerne tiste, ki bolje prenašajo vročino in sušo (npr. Camelia, Colomba), za višje ležeča območja pa zgodnje do srednje zgodnje zaradi krajše rastne dobe. Na predelih, kjer se pojavlja krompirjeva ogorčica (Posočje), je treba izbrati sorte, ki so odporne proti rasam Ro1 in Ro4 te ogorčice.

Tabela priporočenih sort

Najnovejše slovenske sorte krompirja, kot so KIS sora, bistra, KIS mirna in pšata, dopolnjujejo ponudbo. Kmetijski inštitut Slovenije je tudi prepoznaven pridelovalec ekološkega semenskega krompirja. Nekatere sodobne sorte so bile oblikovane s selekcijo genov, ki so odporne na bolezni, kot so Fusarium, Rhizoctonia in plesen. Sorte krompirja Colomba, Camelia in Franceline so primerne za sajenje v različnih klimatskih pogojih in so odporne proti boleznim, zlasti proti plesni.

Pomembne lastnosti sort vključujejo tudi:

• Vsebnost suhe snovi: Vpliva na okus in teksturo. Sorte z višjo vsebnostjo sušine (nad 20 %) so primerne za pečenje, pomfrit in testo. Zgodnje sorte imajo običajno nižjo vsebnost sušine.
• Čvrstost mesa: Nekatere sorte se ne razkuhajo (tip A), medtem ko se druge bolj (tip C).
• Aroma: Pomembna je za okus. Sladkoba ali grenkoba lahko kaže na nepravilno skladiščenje ali prisotnost glikoalkaloidov.
• Odpornost proti sivenju: Sivenje krompirja po kuhanju je sortno značilno.

tags: #krompir #semenjski #za #sudrasto #zemljo

• Recept za domače vlivance
• Filmi, kjer hrana postane umetnost
• Okusni njoki z bučko in češnjevcem
• Kaj morate vedeti o pokvarjenem mesu med nosečnostjo?
• Več o Lidl čokoladi z eksotičnim okusom