Uvod: Značilnosti sorte Kresnik
Krompir Kresnik je avtohtona in zelo zgodnja slovenska sorta krompirja, posebej primerna za pridelavo prvega krompirja na vrtovih, v manjših zasaditvah in na tržnicah. Na Slovenski sortni listi se na seznamu med domačimi sortami krompirja drži že skoraj štirideset let. Njegovo hitro nastavljanje in dozorevanje gomoljev je idealno za pridelavo zelo zgodnjega krompirja na vrtovih in njivah.
Kupci, željni mladega krompirja, se vsako leto znova veselimo stojnic, obloženih z majhnimi rogljastimi gomolji za pripravo pečenega in kuhanega krompirja za solate. Sorta Kresnik oblikuje majhen grm s številnimi tankimi in kratkimi nadzemnimi stebli, ki rastejo razmeroma hitro. Listi na njem so srednje veliki in svetlo zeleni, cveti pa zelo redko; njegovi cvetovi so beli. Značilnost podzemnih delov stebel rastline sorte Kresnik so številni majhni gomolji izrazito podolgovati in rogljičasto zaviti, različnih velikosti, zato ni presenetljivo, da se ga je prijelo ime kifeljčar, ki je ob imenu Kresnik sčasoma postalo njegov sinonim.
Priprava tal in kolobarjenje
Za uspešno pridelavo krompirja Kresnik je ključna izbira ugodnih tal. Prst mora biti globoka, rahla, ne prekamnita in v njej ne sme zastajati voda. Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Krompir Kresnik ima visoke potrebe po kaliju, zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono, zato so zanj prava organska gnojila.
Tla za sajenje krompirja je najbolje pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Priporočljiva je priprava in gnojenje tal že jeseni. Ekološka pridelava temelji na vrstenju v kolobarju vsaj na štiri leta, skrbni obdelavi tal in gnojenju s preperelim hlevskim gnojem ali rastlinskim kompostom. Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri, izjemoma tri leta zapored. To pomaga zmanjšati pojav bolezni in škodljivcev. Pripravimo sadilni jarek, ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm.
Izbira in priprava semenskega krompirja
Za sajenje so potrebni zdravi in kakovostni semenski gomolji, ki zagotavljajo neokuženost z nakupom certificiranega semenskega krompirja. Pomembna je tudi debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija. Seme debeline 35/55 mm ima več energije, je bolj odporno proti hladnim pomladim in s tem zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem tudi večji pridelek. Pri nakupu drobnejšega semenskega krompirja je pridelek ponavadi manjši.
Priporočljivo je izbrati sorte, pri katerih je v opisu označena odpornost proti boleznim, kot so virus Y, krompirjeva plesen, pa tudi nematode oziroma ogorčice in krompirjev rak. Krompir Kresnik je srednje toleranten na krompirjevo plesen na listih in gomoljih (Phytophthora infestans), navadno krastavost (Streptomyces scabies) in na virus Yntn.
Nakaljevanje semena
Z nakaljevanjem semenskega krompirja pospešimo vznik za dva tedna. To je priporočljivo za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod prekrivko, in zelo poznih sort. Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti ter jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte, saj nakaljevanje traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodnje sorte, kot je Kresnik, nakaljujemo pri višjih temperaturah, kar povzroči, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm).
Rezanje gomoljev
Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev domačega krompirja, jih prerežemo na dva dela pokončno (od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja), ne kar povprek. Nož sproti razkužujemo v alkoholu po vsakem prerezanem gomolju, prerezane dele gomoljev pa poškropimo ali potresemo s fungicidom, da ne gnijejo.
Sajenje krompirja Kresnik
Krompir Kresnik lahko pridobi na zgodnosti s sajenjem na toplo rastišče, pod prekrivko in v rastlinjak. Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura tal doseže vsaj 8 ˚C. O tem se prepričamo bodisi na spletni strani ARSO med agrometeorološkimi podatki ali uporabimo talni termometer. Tla se bodo kmalu dovolj ogrela, če so dnevne temperature od 10 do 12 ˚C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom. Četudi so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj je velika možnost, da bo aprila še nastopila ohladitev.
Gojenje pod prekrivno tkanino
Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. Zaradi višjih temperatur pod tkanino lahko zgodnje sorte, kot je Kresnik, v osrednji Sloveniji posadimo že sredi marca. Krompir bo vzklil v začetku aprila, pridelek bomo imeli še pred koncem maja. Rast še pospešimo z nakalitvijo semena.
Sadilna globina in gostota sajenja
Sadilna globina je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Pri plitvi saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Pri plitki saditvi je debelina plasti tal, ki pokriva gomolje od 0 do 2 cm. Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo gomolje, ki so fiziološko stari, slabo skladiščeni, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko.
Posebno pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih) opažamo, da sadijo krompir pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter. Pri normalni debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m². Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm, saj bomo le tako imeli dovolj zemlje, da vrste osipamo. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen, sorto Kresnik pa lahko sadimo malo gosteje.
Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve možnosti: če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm. Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo.
Nega med rastjo
Zaščita pred pozebo
Ko mine nevarnost slane, krompir odkrijemo. Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Okopavanje, osipanje in uničevanje plevela
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. S plevelom utegnemo imeti težave zlasti po vzniku krompirja pod prekrivko. Krompir okopljemo in rastline osipljemo (naredimo grebene), ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla tako prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Če je nad gomolji vsaj 5 cm zemlje, s tem preprečimo, da bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev. Lahko pa krompir malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila.
Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Zalivanje
Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. Če krompir na vrtu zalivamo, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati.
Bolezni in škodljivci
Za večji in bolj zdrav pridelek so najpomembnejši preventivni ukrepi, zlasti ekološka pridelava. Ta temelji na vrstenju v kolobarju vsaj na štiri leta, skrbni obdelavi tal, sajenju zdravih semenskih gomoljev, okopavanju in osipavanju rastlin proti plevelu, gnojenju, škropljenju proti povzročiteljem bolezni in škodljivcev bodisi z zeliščnimi izvlečki ali drugimi dovoljenimi sredstvi za krepitev rastlin.
Krompirjeva plesen
Krompir lahko prizadene krompirjeva plesen Phytophthora infestans. Čeprav je krompir Kresnik srednje toleranten na krompirjevo plesen na listih in gomoljih, je ena občutljivejših sort za krompirjevo plesen na gomoljih.
Koloradski hrošč
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Koloradski hrošč je slab letalec, zato se premika bolj po tleh. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi posesajo.
Strune in bramor
Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Zaščitite svoj krompir pred strunami z vabo Bio Plantella Stop strune, ki prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev. Vabo zakopljemo do navoja na vrt, ena vaba zadostuje za celoten vrt. Feromon v ampuli privablja odrasle samčke hrošča pokalice v vabo, s čimer preprečimo nastanek nove generacije ličink - strun.
Pobiranje in shranjevanje krompirja Kresnik
Različne sorte krompirja dozorijo v različnih časovnih obdobjih, zato ni univerzalnega datuma za izkop. Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje, ko so rastline visoke od 15 do 20 cm. Kresnik sodi med zelo zgodnje sorte, ki so primerne že v 60 do 75 dneh po sajenju.
How To: Harvest early potatoes
Pobiranje mladega krompirja
Prvi mladi krompir Kresnik pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija, saj zgodaj tvori številne gomolje s čvrsto konsistenco. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši.
Pobiranje zrelega krompirja
Zadnje gomolje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Za popolnoma zrele gomolje je najbolje počakati, da rastline ovenijo, porumenijo in se posušijo, to je 2 do 3 mesece po sajenju. Pri spravilu gomoljev sorte Kresnik se zaradi podolgovate oblike gomoljev in občutljivosti za mehanske poškodbe priporoča ročni izkop. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo.
Pri pobiranju naj zemlja ne bo presuha. Če je nasad močno prizadet od krompirjeve plesni in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo narediti napake in krompirja nemudoma izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni v zemlji bodo po dveh tednih propadle. Pomembno je, da gomolje pobiramo v suhem vremenu in jih pred shranjevanjem na zraku dobro posušimo.
Shranjevanje
Pobrani krompir je le polovica zgodbe. Če ga želite uporabiti še mesece po pobiranju, ga morate tudi pravilno shraniti. Pomembno je, da izberete pravilen prostor, primerne posode in da krompir pred shranjevanjem tudi ustrezno pripravite. Krompir v plastičnih vrečah ali posodah zadržuje vlago, kar povzroča gnitje in razvoj plesni. Med pobiranjem se lahko nekateri gomolji opraskajo, prerežejo ali stisnejo; takšni naj gredo takoj v uporabo. Čeprav sta pogosto shranjena skupaj, čebula sprošča pline, ki pospešujejo kaljenje krompirja in krajšajo njegovo obstojnost. Na svetlobi so gomolji lahko le krajši čas, da ne pozelenijo (tvori se strupen solanin). Gomolji sorte Kresnik niso primerni za daljše shranjevanje, saj se s starostjo na koži pojavljajo nekroze; pri nižji temperaturi pa se zlasti na rogljih gomolja spremeni okus zaradi prehajanja škroba v sladkor.
Kulinarična vrednost sorte Kresnik
Krompir Kresnik je cenjen zaradi dobrega okusa, teksture in uporabe v številnih jedeh. Njegovi gomolji imajo svetlo rumeno lupino in belo notranjost, z zelo plitvimi očesi in značilno ovalno-podolgovato obliko (kifeljčar), zaradi česar ga je enostavno luščiti in pripravljati. Pod svetlo rjavo kožico ima belo meso. Srednje velika vsebnost suhe snovi v gomoljih uvršča sorto Kresnik med sorte za večnamensko uporabo: pečenje in kuhanje. Številni Slovenci, ljubitelji belih sort krompirja, so navdušeni tudi nad belim mesom in svetlo rjavo kožico.
Kakovost je tista, ki daje Kresniku posebno veljavo. Odličen je za kuhanje in pečenje, lahko tudi za pečenje s kožico, saj je njegova aroma izjemna. Primeren je tudi za solato in jedi, kjer želimo krompir s čvrsto konsistenco. Če ga bomo pekli s kožico, ga najprej olupimo in narežemo na kolobarje. Da se ne razkuha in da preprečimo pretirano polnjenje škroba, gomolje pravočasno izkopljemo. Po zgodnosti, podolgovatih gomoljih in jedilni kakovosti je Kresniku podobna francoska sorta krompirja Celtiane, a ima bolj ravne gomolje in rumeno meso.
Gomolji sorte Kresnik so v ponudbi na tržnicah in občasno v trgovskih centrih med najdražjimi. Kmetje, ki ga pridelajo več, ga tržijo po višji ceni vse do poznega poletja.