Kranjska klobasa z zeljem in matevžem (ali krompirjem) je slovenska tradicionalna jed, ki je značilna za Slovenijo. Ta kulinarična posebnost je zaslovela po vsem svetu, najbolj pa jo cenijo v Nemčiji in Avstriji.
Kranjska klobasa: Poreklo, sestava in priprava
Kranjska klobasa je poltrajna klobasa, izdelana iz grobo mlete puste razsoljene svinjine. Zanjo veljajo točna pravila priprave in sestave, saj ima zaščiteno geografsko označbo, kar pomeni, da je značilna samo za določeno območje. Ime kranjska klobasa pomeni mesna klobasa s Kranjskega. Prvič se omenja v drugi polovici 19. stoletja, kar je približno 150 let nazaj.
Sestavine in pravila izdelave
V kranjski klobasi mora biti:
- med 75 in 80 odstotki svinjskega mesa,
- med 20 in 25 odstotkov trde slanine brez kože.
Dodani so lahko le: česen, poper, sol in voda. Z maso nadevajo naravno ali umetno črevo, nato pa jo kratek čas dimijo na temperaturi okoli 90°C, da dobi željen okus in barvo. Veljajo tudi pravila glede teže, velikosti in priprave kranjske klobase.
Osnovna priprava klobase za jed
Kranjsko klobaso položimo v kozico s hladno vodo. Kuhamo do vretja, nato pa kozico odstavimo in klobaso pustimo v vodi še 10 minut. Kuhano klobaso lahko tudi na hitro popečemo v ponvi, samo toliko, da se na obeh straneh lepo rjavo obarva.
Kislo zelje: Zdravilna tradicionalna priloga
Kislo zelje je s kisanjem konzervirano belo zelje. Kisanje je proces, med katerim se živilo skisa in spremeni svoje lastnosti - skoraj vedno gre za fermentacijo. Zaradi dodane soli se iz zelja izloča sok, ki začne vreti. Fermentirana živila so lahko izredno zdrava sestavina prehrane in zdravju nudijo več, kot bi se zdelo zgolj po seštevku vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo.
Hranilna vrednost in priprava
Kislo zelje je zelo zdrava jed, saj ima veliko hranil: vlaknine, vitamine in minerale. Zelje lahko jemo surovo ali kuhano, pri čemer je več hranil v kislem zelju. Pomaga pri zdravljenju različnih bolezni, kot so želodčne in črevesne bolezni, ter varuje pred prehladi. Če je zelje preveč kislo, se ga lahko spere z vodo. Kuha se ga v zelo malo vode ali duši, samega ali z raznimi dodatki (začimbe, čebula, krompir, moka,…). Zelju se pred kuhanjem odstrani stržen, nato pa se ga drobno nareže.
Krompir in Matevž: Nepogrešljivi spremljevalci
Krompir je danes ena izmed najbolj uporabljenih kulturnih rastlin na svetu. Barva krompirja ima pomembno vlogo pri tem, za kakšno jed je določena sorta primerna. V krompirju je največ vode, skoraj 80 %, in ogljikovih hidratov, okoli 18 % (večinoma škroba), beljakovin je le okoli 2 %, maščobe pa okoli 0,1 %.
Matevž: Jed iz krompirja in fižola
Matevžu rečemo tudi krompirjev mož, mavta ali divji mož. To je jed iz krompirja in fižola, ki je največkrat priloga drugim jedem. Poleg matevža običajno jemo kislo zelje ali repo ter kranjsko klobaso ali pečenico.
Priprava krompirja za matevž
Krompir olupimo, operemo in razrežemo na četrtine (ali manjše kose). Zalijemo ga s hladno vodo in kuhamo toliko časa, da se tako zmehča, da ga lahko pretlačimo. Zadnjih nekaj minut kuhanja krompirju dodamo fižol (za dve osebi je potrebnih 200 gramov kuhanega fižola). Krompir in fižol odcedimo, pretlačimo in začinimo s soljo, poprom ter olivnim oljem.
Recept: Kranjska klobasa z dušenim zeljem in matevžem
Sestavine (za 2 osebi):
- 1 kranjska klobasa
- 200 gramov krompirja
- 200 gramov kuhanega fižola
- 1 manjšo čebulo
- 250 gramov kislega zelja
- 1 papriko (po želji)
- Olivno olje
- 2 lovorjeva lista in 4 brinove jagode
- Sol in poper
Postopek priprave:
- Priprava matevža: Olupimo in operemo krompir, ga narežemo na manjše kose. V vodi ga kuhamo toliko časa, da se čisto zmehča. Krompirju dodamo fižol 5 minut pred koncem kuhanja. Krompir in fižol odcedimo, dobro pretlačimo. Dodamo sol, poper in olivno olje.
- Priprava dušenega zelja: Papriko operemo, očistimo (odstranimo pecelj in semena) in drobno narežemo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Zelju odstranimo stržen, nato pa ga drobno narežemo. V ponev vlijemo malo olivnega olja, dodamo narezano zelenjavo (čebulo, zelje, papriko, lovorjev list, brinove jagode) in jo podušimo. Premešamo in zalijemo s 120 mililitri vode. Po okusu začinimo s poprom in soljo. Zelje kuhamo približno 30 minut, da se povsem zmehča. Po potrebi zalijemo še malo vode. Ko se zelenjava zmehča, ponev odstavimo.
- Priprava klobase: Kranjsko klobaso položimo v lonec s hladno vodo. Klobaso kuhamo do vretja vode. Lonec odmaknemo iz štedilnika in klobaso pustimo v vodi še 10 minut. Kuhano klobaso lahko na hitro popečemo v ponvi, da se na obeh straneh lepo rjavo obarva. Na koncu jo razpolovimo.
- Serviranje: Na krožnik naložimo malo matevža, dodamo podušeno zelje s papriko in na vrh položimo še polovico klobase.
Variacija recepta: Enolončnica s kranjsko klobaso, zeljem in krompirjem
Namesto ločenega serviranja lahko vse sestavine združimo v okusno enolončnico.
Sestavine:
- Krompir
- Kranjska klobasa
- Čebula
- Česen
- Kislo zelje (skupaj s tekočino iz kozarca ali vrečke)
- Sol in poper
- Semena kumine (po želji)
- Kisla smetana (po želji, lahko tudi več)
Postopek priprave:
- Krompir olupimo, operemo in narežemo na koščke. Na kuhalnik pristavimo večji lonec, v katerega dodamo krompir, hladno vodo in sol. Zavremo in na srednji temperaturi kuhamo približno 15 minut, dokler se krompir ne zmehča.
- Medtem klobaso narežemo na kolobarje, čebulo in česen pa olupimo ter ločeno drobno sesekljamo.
- Ko se krompir zmehča, v lonec dodamo narezano klobaso, čebulo, česen in kislo zelje, skupaj s tekočino iz kozarca ali vrečke, v kateri je bilo zelje shranjeno.
- Po okusu začinimo s soljo in poprom ter po želji dodamo tudi semena kumine. Pustimo, da se jed ob rahlem vrenju kuha 10 minut.
- Tik preden enolončnico postrežemo, v posodo odlijemo za približno eno skodelico tekočine iz lonca in jo gladko razmešamo s smetano. Zmes vlijemo v lonec in enolončnico med nenehnim mešanjem kuhamo še nekaj minut, a pri tem pazimo, da ne vre.
Hranilne in energijske vrednosti
Vrednosti so zgolj informativne narave in vam so lahko v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja.
Zgodovinski in kulturni pomen
Kranjska klobasa je že dosegla tudi vesolje! Decembra 2006 je ameriška astronavtka Sunita Williams, s slovenskimi koreninami, odšla za pol leta na mednarodno vesoljsko postajo, in s seboj je imela tudi kranjsko klobaso.
Ohranjeni so tudi zapisi, da so s kislim zeljem hranili delavce, ki so gradili Kitajski zid, kar poudarja njegovo dolgoletno zgodovinsko vlogo kot pomembnega vira prehrane.