Prizadevanja Slovenije za zaščito geografskega porekla kranjske klobase na ravni Evropske unije so povzročila dolgotrajne in kompleksne pogovore, še posebej s Hrvaško. Ta proces se je začel 18. februarja 2012, ko je bil v uradnem listu Unije objavljen enotni dokument za njeno zaščito. Ugovor na vlogo za zaščito so podale tako Avstrija in Nemčija kot tudi Hrvaška. Decembra 2012 so se začela pogajanja z vsemi tremi državami, ki so se končala aprila lani, pri čemer so se z Avstrijo in Nemčijo hitro dogovorili, s Hrvaško pa ne.
Zgodovina in poreklo kranjske klobase
Kranjska klobasa izhaja iz bogate kulturne dediščine kolin in se v pisnih virih omenja že v drugi polovici 19. stoletja. Neno ime pomeni mesna klobasa s Kranjskega. Legenda o kranjski klobasi pripoveduje, da naj bi ime izviralo iz časov vladavine cesarja Franca Jožefa, ki se je med potjo skozi deželo Kranjsko ustavil v gostilni v Naklem, kjer pa mu je gostilničar lahko ponudil le navadno hišno klobaso.
Prvi recept za kranjsko klobaso je bil objavljen leta 1896 v kuharski knjigi "Süddeutsche Küche" Katherine Prato. Danes je kranjska klobasa poznana tudi drugod po Evropi in na drugih celinah, kot so Severna in Južna Amerika, Avstralija in Nova Zelandija, kamor so jo prenesli slovenski izseljenci. Etnolog Janez Bogataj je trdno prepričan, da ni nobene debate o tem, da kranjska klobasa ne bi bila slovenska jed, saj se je razvila na območju Gorenjske že v začetku 19. stoletja, besedi "klobasa" in "koline" pa sta bili v slovenskem jeziku zapisani še prej, že v 17. stoletju.
Sestava in priprava prave kranjske klobase
Pravilnik določa, da je kranjska klobasa izdelana iz grobo zmletega svinjskega mesa prve in druge kategorije ter slanine. Specifikacija določa velikost delcev in vsebnost beljakovin (najmanj 17 %) ter maščobe (največ 29 %). Vode je lahko le do 5 %. Od začimb so dovoljeni le zmlet črni poper, česen in nitritna sol. Nadev se polni v tanka svinjska čreva premera 32 do 36 mm in se oblikuje v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Vedno jo damo kuhati v hladno vodo, da se ne prekuha, in jo pod vreliščem pogrevamo sedem do osem minut.
Na biotehniški fakulteti najmanj enkrat letno pregledajo kranjske klobase vseh certificiranih proizvajalcev, ki morajo doseči vsaj 16 od skupno 20 točk na senzoričnih analizah. Z nedavnim testom so v Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da certificiranim kranjskim klobasam načeloma lahko zaupamo, čeprav so v eni od 15 analiziranih klobas odkrili prisotnost polifosfatov, ki jih v njej ne bi smelo biti. GIZ Kranjska klobasa v takih primerih izvede poseben nadzor in določi ukrepe, ki jih mora proizvajalec izvesti, sicer trajno izgubi certifikat.
Sestava kranjskih klobas se je v zadnjih 20 letih spremenila, kaže primerjava analiz ZPS. Vsebnost maščob je manjša za okoli 19 %, tudi beljakovin je manj (za 7,4 %), prav tako je manj soli (za 7,5 %). V ZPS domnevajo, da gre za večjo vsebnost vode, ki je nadomestila to razliko.
Kranjska klobasa v vsakodnevni prehrani
Specialist družinske medicine doktor Jaka Strel opozarja, da klobase, kranjske, domače ali kakšne druge, naj ne bi bile del redne, vsakodnevne prehrane. Tudi če je suhomesni izdelek doma narejen, vsebuje veliko soli in nasičene maščobe, ki lahko dolgoročno vodijo v zdravstvene težave ali poslabšajo že obstoječe, zlasti srčnožilne in prebavne bolezni.
Hrvaški ugovor in gospodarski interesi
Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo je 14. avgusta skupaj z ustrezno dokumentacijo vložilo pisni ugovor na predlog zaščitene geografske označbe proizvoda pod imenom "kranjska klobasa". Hrvaška je pojasnila, da želijo zaščititi domače proizvode, med katerimi je po njihovem mnenju tudi kranjska klobasa, ki jo letno proizvedejo v vrednosti 80 milijonov kun (približno 10,8 milijona evrov). Za primerjavo, v Sloveniji jih letno proizvedejo za več kot štirikrat manj, oziroma za okoli 2,5 milijona evrov.
Podjetji Gavrilović in PIK Vrbovec menita, da je kranjska klobasa generičen naziv izdelka, enako kot frankfurtska hrenovka, praška šunka ali debrecenska klobasa. Kot dokaz navajajo, da najstarejši zapis o proizvodnji kranjskih klobas v Gavriloviću sega več kot 90 let nazaj. Podobno v PIK Vrbovcu poudarjajo, da jo proizvajajo že desetletja po pravilniku, ki je veljaven še iz časov nekdanje Jugoslavije. Ana Ahčin, sekretarka pri gospodarskem interesnem združenju proizvajalcev kranjske klobase, je že takrat poudarila, da "da gre za generično poimenovanje, ni argument!".
Dodatne zaplete povzročajo hrvaški proizvajalci, ki klobaso z imenom kranjska proizvajajo po povsem drugem receptu, ki s pravo kranjsko klobaso nima veliko skupnega. Hrvaški interes pri uporabi imena kranjska klobasa je predvsem gospodarske narave. V ponudbi proizvajalca PIK Vrbovec tako najdemo kranjsko klobaso, ki naj bi bila blizu izvirni recepturi, kot tudi kranjsko s sirom, ki je preslikava avstrijskega Käsekreinerja.
Kompromisni predlog Evropske komisije
Slovenija je za ceno zaščite geografskega porekla kranjske klobase v EU sprejela kompromisni predlog Evropske komisije, po katerem bodo lahko na Hrvaškem še 15 let po sprejeti zaščiti (predvidoma decembra) izdelovali klobase s poimenovanjem - kranjska klobasa. Ta kompromis je bil predlagan, ko sporazumni dogovor s hrvaško stranjo ni bil mogoč.
Kmetijski minister Dejan Židan je ob robu srečanja kmetijskih ministrov regije v Dubrovniku s hrvaškim kolegom Tihomirjem Jakovino spregovoril o kranjski klobasi. Dejal je, da je v danih razmerah za slovensko stran nadvse pomembna zaščita, četudi z daljšim prehodnim obdobjem. Slovenija zato zagotovo ne bo glasovala proti kompromisnemu predlogu, ki pa ne pomeni popuščanja v zastopanju interesov.
Hrvaški minister za kmetijstvo je pojasnil: "Res je, Hrvaška je vložila pritožbo, a Evropska komisija je sprejela odločitev, kakršno pač je." Dodal je, da čeprav niso zadovoljni, morajo sprejeti to kompromisno rešitev prehodnega obdobja petnajstih let, ko se bo hrvaška prehrambna industrija morala prilagoditi in poiskati neko drugo ime za svojo "kobasico".
Primerjava s pogajanji z Avstrijo in Nemčijo
Z Avstrijo in Nemčijo ni bilo težav in sporazum je bil dosežen. Avstrijci pri poimenovanju mesnih izdelkov ne smejo uporabljati imena Krainer ali Krainer Wurst, ampak mora biti zraven obvezno dodana še predpona, na primer, Chilikrainer. Severni sosedje bodo sicer še naprej lahko uporabljali poimenovanja, kot so Osterkrainer, Käsekrainer, Schweinskrenier ali Braunerkrainer, a jih ne bodo smeli prevajati v druge jezike. Slovenski proizvajalci pa lahko zaščiteno ime kranjska klobasa prevajajo v vse jezike. Ker gre za podoben jezik, so se Nemci, ki so se prav tako pritožili, zgledovali po dogovoru z Avstrijci.
Slovenska zaščita in prihodnost
Slovenija je kranjsko klobaso leta 2008 prehodno nacionalno zaščitila kot zaščiteno geografsko označbo, kar pomeni, da mora vsaj eden izmed proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, surovina za proizvodnjo pa lahko prihaja tudi zunaj tega geografskega območja. Evropska komisija je 18. februarja letos z objavo v uradnem listu kranjsko klobaso tudi priznala kot geografsko zaščiten slovenski proizvod, na kar lahko države članice in druge države v šestih mesecih pošljejo svoj ugovor.