Kozjansko je prava zakladnica še ohranjene tradicionalne podeželske stavbne dediščine. Odlično gostinsko ponudbo, prijaznost in neokrnjeno naravo vam nudi Kozjanska domačija, ki se nahaja v Podčetrtku.
Zgodovina in Obnova Kozjanske domačije
Kozjanska domačija je značilna lesena stavba zahodnega dela Kozjanskega in je ena redkih v celoti obnovljenih tipičnih kozjanskih hiš. Obsega dve 150 oziroma 250 let stari kozjanski domačiji. V mlajši, ki je popolnoma obnovljena, ponujajo izključno domačo hrano.
Ob nastanku okrog leta 1830 je bila domačija dom malega kozjanskega kmeta. Iz predprostora je bil prehod v dnevno-bivalni prostor in črno kuhinjo. Na južni strani je bila manjša klet, na severni pa se je nekoč nadaljeval kozolec, ki so ga kasneje spremenili v manjšo sobo, ob hiši je stal hlev.
Pred leti je družina Bojana Gučka podedovala zemljišče, na katerem sta stali dve razpadajoči bajti. Prvi nagib je bil, da bi vse skupaj podrli ali celo prodali, toda Bojan se je odločil, da bo ohranil duh preteklosti. Lotil se je obnove in poiskal mojstre, ki so še razumeli materiale ter poznali star način gradnje iz lesa, kamna in slame. Iz dveh propadajočih bajt je tako v desetletjih obnove zrasel živi muzej na prostem.
Z Bojanom Gučkom, lastnikom Kozjanske domačije, sva se pogovarjala pred domačijo, letnik 1830. Včasih do te hiše ni bilo mogoče priti z avtom, še s traktorjem s težavo. Kot je Bojan povedal, so sosedje oziroma Dobjani hišo opisovali kot "za podret", saj je teklo skozi in skozi, bruna so bila na pol prhka, videlo se je od temeljev do neba, skratka, bilo je žalostno.
Arhitekturne in Etnološke Značilnosti
Kozjanska domačija je danes ena redkih v celoti obnovljenih tipičnih kozjanskih hiš, ki se ponašajo s tem, da so bile delno grajene iz kamna, večinoma pa so bile lesene s črno kuhinjo. Domačija z etnološko noto je že vrsto let zaščitni znak turistične ponudbe v občini Dobje. Preprosta bajta je nastala okrog leta 1830 in je natančno taka, kot je bil nekoč dom malega kozjanskega kmeta. Desna polovica hiše je bila iz kamna, leva pa iz brun.
Vhodna vrata na sredini so vodila v osrednjo vežo in skozi druga, zadnja vrata na leseni gank, na koncu tega je bilo preprosto leseno stranišče. V originalu je bila hiša brez kopalnice in elektrike, seveda. V zidanem delu sta bili črna kuhinja in krušna peč, ki jo danes znajo zidati le še redki mojstri.
Kozjanska domačija je danes neke vrste muzej na prostem, ki ga sestavljata dve hišici: prva na naslovu Repuš 13 "Pr’ Šafarji" in druga na naslovu Ravno 13 "Pr’ Matijat". Pri obnovi so bili uporabljeni tradicionalni materiali les, kamen in slama. Pohištvo je staro in originalno, Bojan pa je skušal ohraniti tudi okolje, kar se da avtentično.
Lenabox - kvalitetna slama za nastilj in kot dodatek v krmnem obroku
Za obnovo takšne domačije je treba biti malo kamnosek, napol slamokrovec in tesar obenem, razlaga Bojan, inženir elektrotehnike po profesiji. Starih obrti se je učil najprej pri očetu Marjanu, nato pa pri domačih mojstrih, ki so bili že takrat redek pojav. Danes je položaj še slabši, kajti vse težje je dobiti obrtnike, ki še razumejo pomen dediščine ter znajo restavrirati in tesati les in delati v starih tehnikah in z naravnimi materiali.
Nekaj posebnega je tudi nenavadna skrinja, ki je izdelana tako, da pri izdelavi niso uporabili niti enega žeblja. Postelja v hiši je nekaj širša od običajnih in je očitno dovolj široka za dve osebi. Predmeti v hiši niso nujno originalni. To velja npr. za skoraj neuničljivo in raztegljivo mizo, ki jo je lastnik prinesel iz domače hiše. Nekoč so to mizo posojali po vasi.
Kulinarična in Turistična Ponudba
Kozjanska domačija vas vabi, da jo obiščete in poskusite domačo hrano. Prespite lahko v štiblcu ali v dveh apartmajih pod slamnato streho. Od leta 2008 pa do 2018 so na Kozjanski domačiji zadnji teden v avgustu pripravljali Teden starih obrti in običajev. In še danes se na tej domačiji občasno zbirajo stari mojstri in rokodelci, ki znajo ravnati slamo za "škope", kovati konje, kuhati v črni kuhinji ali pa vezati lonce.
Kozjansko je prostor, ki premore kar 123 jablanovih sort. Krajina slovi tudi po številnih znamenitostih, vse od gradov do kar 206 kvadratnih kilometrov velikega Kozjanskega parka, zavarovanega že 40 let in tako urejenega, da se je znašel na Unescovem seznamu. Ironično, nekdanja nerazvitost je te konce ohranila avtentične, kar je danes nova priložnost v turizmu. Vračamo se k starim vrednotam, kar predstavlja napredek. Če so nekdaj kurili in dobesedno izžagali iz hiš kredence, klopi in staro pohištvo, ga mi na Kozjanski domačiji dajemo nazaj.
Pomen Biosfernega Območja in Ohranjanje Dediščine
Ta prostor je že 15 let uvrščen v Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, znotraj katerega je celotno območje Kozjanskega regijskega parka. Od leta 2010 je pod zaščito Unescovega Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Ena od rešitev za kraje, kot je Kozjansko, je večji izkoristek tega dejstva in programa "Človek in biosfera". Cilj programa je vzpostavitev ravnovesja med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja tako predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Znotraj tega programa se razvijajo tudi blagovne znamke, ki bi lahko izboljšale dohodkovni položaj lokalnih prebivalcev, ki s svojo dejavnostjo varujejo naravno in kulturno zapuščino svojega prostora.
Kulturna dediščina je pomemben element preživetja ljudi znotraj vseh štirih biosfernih območij v Sloveniji, kamor spada območje Mure, Julijskih Alp, Kras ter Kozjansko in Obsotelje. Še posebej tu je dediščina pomembna, saj nas določa kot narod in tudi kot osebo. Če je ne ohranjamo, nam polzi iz rok in tako se tiho izgublja tudi naša identiteta. Bojan Guček, lastnik Kozjanske domačije, meni, da Kozjansko ni več tako nerazvito področje, ta nerazvitost izginja in postaja naša prednost. Samo pravilno jo moramo znati zapakirati in prodati.
Zdi se, da se je zaradi revščine v ljudi naselil sram in da so zato stavbno dediščino rušili in ne obnavljali. Ljudem je bilo nerodno, sram jih je bilo. In če so imeli slamnato streho, so jo najprej zamenjali za betonsko kritino. Naslednja faza pa je bila - to moramo podreti. »Bog ne daj, da bi ohranili, pa kak star les kje uporabili. Ne, treba je bilo dobiti stroj, ki to zruši in porine v dolino. In potem so se zgradile nove, grde, velike betonske hiše. Temu se je tukaj reklo napredek,« pripoveduje Bojan. Prihodnost življenja znotraj teh zaščitenih prostorov je v trženju starega in pristni ponudbi lokalnega okolja. Prihodnost je v ljudeh, ki bodo znali prodati način življenja, ki je bil njega dni samoumeven.
Danes vsakodnevni kadrovski priliv v Ljubljano in velika mesta še danes zmanjšuje moč regijskih ekonomij, s tem pa se slabi tudi kakovost življenja v krajih, ki so oddaljeni od glavnih mest. »Mi tu živimo s prostorom. Privilegij tega biosfernega območja je neomejenost s prostorom.« Brez skupnosti, celice, ki jo pospešeno izgubljamo, se tukaj težko preživi. »Če ne boš pošten do soseda, ti ta ne bo pomagal, ko ga boš nujno potreboval. Kaj meni potem pomaga sorodstvo v Ljubljani? Mi se tu ne moremo iti rezervata. Zato je ta povezovalnost nujna. Brez tega tu ne moremo obstati,« dodaja Bojan.
Lenabox - kvalitetna slama za nastilj in kot dodatek v krmnem obroku
Izzivi in Prihodnost Turizma
»Na silo vztrajati pri tem, da ne smemo narediti nobene ceste, da moramo čisto vsako drevo ohranjati, žal, ne gre. Ljudem je treba nekaj dovoliti, da si bodo lahko odrezali kos kruha, ampak to naj bo narejeno po pameti.« S tem pridemo do turizma in kmetijstva, ki sta ključna za prihodnost.
Regija je bila v preteklosti odmaknjena in nerazvita. Svoje je dodal še kozjanski potres leta 1974, ki je prizadel vzhodni del širšega celjskega območja z epicentrom ravno na območju Kozjanskega. Občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, katerih kraji so bili v potresu najbolj prizadeti, sta takrat spadali med najmanj razvite občine v Sloveniji. Potres je rušil dimnike, strehe in ostrešja, zazijale so razpoke v stenah hiš, šol in cerkva. Najbolj prizadete so bile ravno stare stavbe. »Šele po potresu so se začele graditi ceste, pa vodovod, takrat je stekla elektrifikacija. Napredek je k nam začel prihajati po potresu. Kaj naj drugega rečem, kot da smo bili nerazviti?«
Kulturna dediščina in naravne lepote predstavljajo edinstveno priložnost za razvoj trajnostnega turizma in lokalne ekonomije.
Obisk in Povabilo
Kozjanska domačija, Dobje, Kozjansko vas vabi, da si vzamete čas ter jih obiščete sami, z družino ali prijatelji. Morebiti s poslovnimi partnerji. Povabilo velja tudi vrtcem in šolam.
tags: #kozjanska #domacija #kulinarika