Raznolikost tropskega sadja

Tropsko sadje je eden izmed ključnih razlogov, zakaj se mnogi odpravijo v azijske države in druge tropske predele sveta. Empirično je bilo ugotovljeno, da ima Tajska največjo izbiro, Bali ji je tik za petami, dobro izbiro pa imajo tudi druge države jugovzhodne Azije ter Indija. Na Japonskem si sadje privoščijo le redki, medtem ko v Koreji razmerje med količino in ceno ni vedno ugodno.

Sadje v Aziji se razlikuje od države do države, največ izbire in najbolj ugodne cene pa boste našli na glavni tržnici v mestu. Tropsko sadje je na voljo v široki paleti barv, od rumene in zelene do oranžne in rdeče, in ponuja neverjetno bogastvo okusov in tekstur.

Predstavitev posameznih vrst tropskega sadja

Mango

Mango je čudovito sladek in aromatičen sadež z več kot 400 sortami. Za nevedneže bo mango vedno le mango, vendar se okusi in teksture močno razlikujejo. Včasih se narezani trakovi trdega in kislega zelenega manga posujejo s soljo in čilijem ter jedo kot malico, priljubljen pa je tudi rumen in sladek mango. Nekatere sorte imajo okus po korenčku (rumen ovoj in močno oranžno meso), nekatere pa spominjajo na kokos (še posebej rdeče in nekatere oranžne sorte). Na Tajskem je posebej priljubljen mango sticky rice, kjer je sladek mango postrežen s kepico lepljivega riža in prelit s kokosovo omako.

Različne vrste manga, zeleni in zreli

Priprava in uživanje manga

Mango je bogat z vitamini A, C in skupine B, kalcijem, železom in kalijem. Uživamo ga lahko surovega, v sadnih solatah, kompotih, različnih slaščicah, osvežujočih napitkih z mlekom ali vodo, kot dodatek zajtrku in celo k mesnim jedem. V tropskih deželah je zaradi prijetnega okusa eden najbolj priljubljenih sadežev. Gojijo ga že tisočletja v Aziji, danes pa uspeva tudi na drugih celinah, vključno z južno Španijo. Drevesa v naravi zrastejo tudi do 40 metrov visoko in lahko rodijo več kot sto let.

Pri nakupu manga je bolje izbrati tršega, saj lahko do konca dozori na toplem doma; premehki in obtolčeni sadeži hitro zgnijejo. Barva lupine (zelena, rdeča, vijolična, rumena ali oranžna) ne pove ničesar o zrelosti, to spoznamo šele s pritiskom, ko se lupina pod rahlim pritiskom vda.

Uživanje manga je lahko majhna umetnost. Koščica leži v smeri najširšega dela sadeža, zato ga je najbolje odrezati z obeh strani ob koščici. Meso lahko kockasto zarežemo in odrežemo od lupine, ali pa sadež preprosto olupimo z nožem in ga nato jemo z rokami. Pazite na lepljiv sok, ki lahko pusti težko odstranljive madeže.

Dragonfruit (Zmajev sadež)

Zmajev sadež je vizualno zelo privlačen, a njegov okus je pogosto blag. Skoraj fluorescentno roza ovoj skriva snežno belo meso z majhnimi črnimi semeni. Čeprav okus ni izrazit, je sadež osvežujoč in rahlo sladek. Roza različica ima zelo podoben okus, vijolična barva pa kaže na prisotnost antioksidantov, ki so koristni za zdravje.

Svež zmajev sadež, prerezan na pol

Limeta

Limeta je azijski ekvivalent limone. Je zelo pogosta, ugodna in po mnenju mnogih še boljšega okusa kot limone. Limone so v Aziji, razen na Japonskem, precej redke. Limete so skoraj vedno na voljo v restavracijah, tudi če nimajo drugih sadnih sokov.

Mangostin

Mangostin je sadež, ki ga je težko opisati, saj ni podoben ničemur drugemu. Temno rdeča trda kroglica s simpatičnimi okroglimi zelenimi listki skriva snežno bele, česnu podobne segmente. Eden je navadno večji od drugih, včasih pa je preveč zrel. Pri izbiri mangostina preglejte sadež, da nima rumenih pikic po lupini. Tudi majhni sadeži so super okusa, ki spominja na borovnico.

Mangostin s prerezom, ki prikazuje užitno meso

Rambutan, Liči in Longan

Rambutan je kosmati bratranec ličija. Medtem ko je liči v Aziji redkejši, je rambutan pogosto na voljo. Njegov okus je zelo podoben ličijevemu - sladko meso okrog koščice, ki se zlahka loči od mesa. Olupi se enostavno z rokami, saj je treba najti le šiv na lupini.

V isto družino spada tudi longan, ki ima rumeno lupino in podoben sadež, njegov okus pa je malce bolj grenak ali pa sladek, kar otežuje razlikovanje med longanom in langsatom po izgledu. Liči je sladko-kiselkast in sočen. Uporablja se v sladkih jedeh, k perutnini, rižu, ribam in v koktajlih, seveda pa ga lahko uživamo tudi surovega. Koščico odstranimo z nožem.

Rambutan, liči in longan za primerjavo

Pomelo

Pomelo je velik citrus, ki je bil nekoč, ko so bili v uporabi tolarji, precej drag, saj je kljub debeli lupini ostalo razmeroma malo užitnega mesa. V Aziji nima tistega sijočega sloja, ki ostane na rokah po lupljenju (verjetno zaradi škropiv). Pomelo je rahlo grenak, a ne toliko, da bi bil neprijeten. Njegovi ogromni krhlji se dajo lepo olupiti, celice pa so hrustljave. Odličen je kot prigrizek ob gledanju filma.

Ananas

Tropski ananas je noro sladek in meden. V Aziji so na voljo tudi zelo ljubki mini ananasi, veliki kot pomaranča.

Banane

Mnogi pravijo, da imajo tropske banane tako intenziven okus, da se naše domače sorte z njimi težko primerjajo. Zaradi polnega okusa so že kar prava sladica.

Avokado

Avokado je sadje, bogato z zdravimi maščobami. Zunanjost avokada je pogosto neenakomerna in pikasta, pri čemer so takšni sadeži pogosto najbolj okusni. Za razliko od avokadov, ki so včasih na voljo v trgovinah, so ti sadeži redko gnili, kar je morda povezano z drugačnimi metodami zorenja. Zreli sadeži so se tudi dobro ohranili v hladilniku. Avokado je poln zdravih maščob, nekateri priporočajo uživanje vsaj enega avokada na dan.

Avokado s koščico in žličko

Uporaba in zdravilne lastnosti avokada

Avokado je pomemben vir železa, kalcija, bakra ter vitaminov B, C in E. Zaradi vitamina E je priporočljiv tudi za lepotne maske, avokadovo olje in kreme pa so primerne za nego suhe kože, saj ugodno vplivajo na prožnost in čvrstost. Nekateri avokado uživajo tudi z dodatkom soli in pekočih začimb, celo s sladkorjem. Kot dodatek se poda k solatam, omakam, mesnim jedem, krompirju in drugi zelenjavi. Jedem ga je najbolje dodati šele ob koncu kuhanja, da se ohrani največ vitaminov in mineralov.

Domovina avokadovca so tropski gozdovi južne Mehike, Venezuele in Kolumbije. Drevesa v divjini dosežejo višino tudi do 35 metrov, gojena pa največ deset.

Sadež je najboljši, ko se lupina pod pritiskom prsta rahlo vda. Avokada ni treba lupiti, temveč ga preprosto prerežemo po dolžini in odstranimo debelo, okroglo peško. Kremasto meso nato postrgamo z žlico. Če je meso še bolj trdo, ga lahko pretlačimo z vilicami ali mešalnikom. Prerezan sadež moramo hitro porabiti, saj začne na zraku temneti. Temnenje preprečimo z dodatkom limoninega soka, kar hkrati ustvari prijeten namaz maslenega okusa.

Papaja

Sadež svetlo do močno oranžne barve in zanimive, malce mokaste strukture je najboljše jesti, ko je zelo zrel. Papaje pogosto rastejo na vrtovih, kar prispeva k nizkim cenam. Najraje jo pokapamo s sokom limete in jo pojemo kot obilo malico. Papajina semena rahlo pečejo in ponekod jih uporabljajo tudi v kulinariki.

Papaja, prerezana na pol z vidnimi semeni

Papaja je blago sladka. Slastna je z limetinim sokom. Uporablja se za sadne in druge solate, k mesu in v smutijih. Sadež prepolovimo, najprej postrgamo semena (so užitna, rahlo poprastega okusa) in nato meso sadeža. Lahko jo tudi olupimo in meso zrežemo na kocke.

Guava

Guava ni vedno enostavno dosegljiva, njen okus pa ni tako izrazit, da bi po njej posegali prav pogosto. Meso je belo do svetlo roza, mokaste strukture, okus pa malo spominja na hruško. Ima precej velike okrogle koščice, ki včasih motijo pri jedi. Ponekod so opazili, da netopirji zelo radi jedo guavo, kar se pozna po njihovih iztrebkih.

Durian

Kljub specifičnemu vonju in okusu, ki pri nekaterih povzroči obsedenost, je durian cenjen zaradi visoke vsebnosti maščob in sladkorja. Mnogi, ki ga poskusijo, vedno preverijo, ali je v sezoni in kje ga lahko dobijo.

Vodeno jabolko / Vosek jabolko (Jabolku podoben sadež)

Na prvi pogled je res podoben jabolku, vendar je bolj hrustljav in vsebuje ogromno vode. Ima zelo blag okus in če ni dovolj zrel, lahko tanini povzročijo trpek občutek v ustih. Na splošno je ta sadež precej drag, zato ga mnogi uživajo le ob posebnih priložnostih.

Jackfruit (Jakov sadež)

Nekateri ga sprva zmotno enačijo z durianom zaradi podobne oblike (manjše bodice, velika rast) in določenih vonjav, ki spominjajo na durian. Vendar je jakov sadež veliko manj smrdljiv, zelo sladek in aromatičen. Včasih ga domačini celo skuhajo v jedi, surov pa je še najboljši. Okus ima nekje med durianom in ananasom.

Velik jakov sadež

Soursop (Kisli annona)

Sadež, večji od dlani, je v notranjosti snežno bel in ima kremasto, vlaknato meso, ki obdaja številne črne koščice. Okus ima kislo-sladek, kar ga dela odličnega za osvežitev. Soursop je kot sadež lahko težko uživati zaradi svoje strukture, zato je priljubljen v sokovih, pogosto v kombinaciji z zmajevim sadežem.

Soursop prerezan, prikazuje belo meso in semena

Salak (Kačji sadež)

Lupina tega sadeža spominja na kačje luske, kar mu je dalo ime kačji sadež. Je odličen sadež za na pot, saj je čvrst, se lepo lupi in ne pušča tekočin. Sadež izgleda kot večji česen, je svetlo rumene barve, okus in vonj pa rahlo spominjata na ananas.

Kačji sadež (salak)

Kokos

Mnogi ne marajo svežega kokosa, saj so navajeni predvsem kokosovega mleka, ki je mlečno belo in sladko. Kokosov sadež sestavljata kokosova voda, ki je prozorna in ima specifičen okus (na katerega se je mogoče navaditi), ter je bogata z elektroliti in minerali (zgodovinsko naj bi jo uporabljali celo namesto transfuzije). Drugi del je kokosovo meso, ki predstavlja ‘pravi’ kokos - okusen in masten.

Karambola (Starfruit)

Karambola je osvežilno kiselkastega okusa, ne pa sladkega. Ima pet krakov in v Indiji učijo, da je treba najprej odstraniti nitko iz kraka (po celi dolžini), nato pa se sadež nareže na krhlje, ki imajo obliko zvezde.

Karambola, narezana v zvezdice

Pasijonka (Marakuja)

Pasijonka je eksplozija okusa v majhni sluzasti vsebini. Obstaja v vsaj dveh vrstah: ena ima bledo rumeno zunanjost in svetlo rumeno notranjost - ta je bolj sladka. Druga pa je močno vijolična zunaj in ima oranžno notranjost - ta je kisla. Obe vsebujeta ogromno koščic, ki so užitne in hranljive. Sadeži pasijonke so po navadi veliki kot kokošje jajce. Praviloma so zreli, ko izgubijo zeleno barvo in se obarvajo v odtenke rumene, oranžne ali vijolične. Večinoma ni nič narobe, če je lupina že rahlo nagubana. Utrgani sadeži ne zorijo več, zato jih je najbolje pojesti čim prej. Sadež prerežemo z nožem. V usnjati lupini se skriva vlaknato meso, polno pešk, ki so, tako kot pri kiviju, užitne. Meso je najlažje posrkati ali pa sadež izdolbemo z žlico. Ima osvežujoč, rahlo kiselkast okus, zaradi česar iz njega pripravljajo predvsem sokove. Iz pasijonk izdelujejo tudi sirupe, sladoled, marmelade, ponekod pa jih uporabljajo celo kot dodatek za omake.

Pasijonka (marakuja) - vijolična in rumena

Zdravilne lastnosti pasijonke

Pasijonke imajo tudi zdravilne lastnosti. Delujejo kot pomirjevalo pri živčni izčrpanosti, pri nespečnosti, nemiru in živčnih motnjah ter trebušnih krčih. Za pomirjevalni čaj se uporabljajo posušeni cvetovi in listi. Poleg številnih mineralov in vitaminov (veliko vitamina C) pasijonka vsebuje tudi flavonoide, čreslovine, sluzi, smole in alkaloide. Pasijonke so tudi več kot 10 metrov dolge ovijalke. Rastlina se postavlja s prav posebnimi, do osem centimetrov velikimi cvetovi različnih barv. Cvetovi imajo zanimivo obliko in njihovi deli v ljudski domišljiji predstavljajo znamenja Kristusovega trpljenja, od koder tudi prihaja njeno slovensko ime. Marsikdo jo goji doma kot sobno lončnico. Na Primorskem pa nekatere vrste z oranžnimi plodovi dobro uspevajo na prostem in tudi bogato obrodijo! Pasijonka ni občutljiva na vrsto tal, toda poleti jo je treba redno zalivati. Razmnoževanje je najbolj enostavno s potaknjenci. Poznamo več kot štiristo vrst pasijonk. Njihova domovina je Južna Amerika, kot okrasna rastlina pa je v Evropo prispela v 17. stoletju. Največja predstavnica iz vrste pasijonk je gigantska grenadilka s sadeži, težkimi tudi več kot kilogram.

Nashi

Nashi je sladko-kisel in sočen sadež s trdnim belim mesom. Ohlajenega se poje kot jabolko, kot predjed s pršutom oziroma z močnim sirom. Kazalnik zrelosti je vonj po hruški.

Kivano

Kivano ima okus po kiviju in banani. Sadež prepolovimo in postrgamo zeleno meso s semeni. Tekne v čisti obliki, v sadnih solatah in v napitkih. Pokazatelj zrelosti je oranžna lupina.

Kivano, prerezan na pol z vidnim zelenim mesom

Volčje jabolko (Physalis)

Volčje jabolko je kiselkasto-aromatičen sadež. Iz lampijona lahko pojemo surov sadež ali pa ga posušimo kot rozine.

Kaki

Kaki ima okus po hruški in marelici. Jemo ga v krhljih z lupino ali pa mehko meso izdolbemo z žlico. Slasten je kot nadomestek jabolk, primeren za deserte in torte.

Num num (Karisa)

Num num (Carissa macrocarpa) je afriško ime za manj znano rastlino z užitnimi plodovi, angleško znano kot natal plum. Plodovi num num vsebujejo precej vitamina C, kalcija, magnezija in fosforja. Dobro uspeva v deželah s sredozemskim podnebjem, celo na slanih tleh blizu morske obale in v okolici prometnih cest, obremenjenih s težkimi kovinami.

Asimina (Indijanska banana)

Asimina (Asimina triloba) je košat grm ali nizko drevo z velikimi temno zelenimi listi, znana tudi kot indijanska banana ali pawpaw. Plodovi začnejo dozorevati konec septembra. Po obliki so podobni zelenemu mangu s tršo kožo. Meso je podobno mehko in rumenkasto, toda namesto ene vsebuje več manjših temno rjavih koščic. Ko jih prerežemo, odstranimo koščice, meso pa je najlažje pojesti z žličko. Koža je sicer užitna, toda rahlo trpkega okusa. Plodovi so veliki do 15 centimetrov, včasih pa tudi le kot večja sliva. Ko so zreli, se rahlo obarvajo rjavo. Njihova slaba stran je le, da jih ne moremo shranjevati dalj časa, razen če jih zamrznemo ali predelamo v marmelado. Okus je nekakšna mešanica okusov tropskih sadežev in spominja tako na mango, kot na ananas, banano in še kaj.

Asimina (pawpaw) plodovi na veji

Asimina vsebuje veliko vitaminov in mineralov (kalcij, magnezij), po vsebnosti katerih prekaša marsikateri sadež. Plodovi so bogati z vitaminom C, saj ga vsebujejo trikrat več kot jabolka. Med drugim vsebuje tudi asimicin. To snov v medicini uporabljajo pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj, je pa tudi uspešen insekticid, pripravljen iz posušenih listov.

Asimina prihaja iz vzhodnih predelov Severne Amerike, zato je odporna na nizke temperature in dobro uspeva tudi v Sloveniji. Tudi glede rastišča ni zahtevna, prija pa ji delno senčna lega. Njena dodatna prednost je tudi, da pri nas zaenkrat ni škodljivcev in bolezni, ki bi jo ogrožali. Priporočljivo je sajenje samooplodne sorte, saj neobičajni cvetovi pri nas nimajo veliko opraševalcev.

Čerimoja (Kremno jabolko)

Čerimoja, znana tudi kot kremno jabolko, je izjemno hranljiv južni sadež. Poleg dragocenih sladkorjev vsebuje obilje vitamina C, ki skrbi za brezhibno delovanje imunskega sistema, pa tudi vitaminov skupine B (B1, B2 in B3), ki zagotavljajo dobro delovanje živčevja. Vsebuje precej železa, tako da poskrbi še za boljše telesno počutje, zavirala pa naj bi tudi znake staranja, pomagala srcu in ožilju ter krepila lasišče.

Čerimoja, prerezana na pol

V njeni izjemni aromi, ki hkrati spominja na malinovo in cimetovo, in okusu, ki ga ljubitelji opisujejo kot mešanico ananasa, banane, jagod in celo kremastih hrušk, lahko uživamo vse leto, saj jo uvažajo iz Španije, Kalifornije in Južne Amerike. Ko kupujemo čerimoje, lahko njihovo zrelost preverimo tako, da se jih rahlo dotaknemo s prstom. Če se njihova kompaktna lupina pod prstom nekoliko vda in če sadeži prijetno dišijo, so nedvomno ravno prav zreli. Lupina, ki jo vedno odstranimo in je ne uživamo, je v najrazličnejših odtenkih zelene, meso pa je zmeraj svetle, kremne barve. Čerimoja vsebuje številne pečke, ki jih je dobro pred pripravo sladic potrpežljivo odstraniti, saj lahko le tako nemoteno uživamo v okusu in aromi žlahtnega tropskega sadeža. Da čerimojino meso pred pripravo sladic ne oksidira oziroma ne potemni, ga je priporočljivo pokapati z limoninim sokom. Če jo uživamo samo, jo preprosto prepolovimo in z žličko dolbemo meso ter sproti odstranjujemo pečke. Paziti je treba, da teh sadežev po nakupu nikoli ne shranimo v hladilnik, saj hladu preprosto ne prenesejo.

Recepti in priprava jedi

Priprava kiselkasto-sladke kreme iz pasijonke

Sestavine:

  • Pasijonke
  • Sladkor (50 g)
  • Limona (nekaj kapljic)
  • Želatina
  • Sladka smetana
  • Beljaki
  • Rjavi sladkor (za karamelo)

Priprava:

  1. Pasijonke prepolovite in postrgajte meso sadeža in pečke. Vse skupaj na hitro premešajte, da se meso sadeža in sok ločita od pečk. Nato maso pogladite skozi cedilo in jo dobro pretlačite.
  2. Namočite želatino.
  3. Sok pasijonke na hitro zavrite s 50 g sladkorja in nato počakajte, da se malo ohladi.
  4. Želatino ožemite in jo stopite v soku. Spet počakajte, da se ohladi.
  5. Smetano čvrsto stepite.
  6. Beljake stepite v trd sneg in jim med stepanjem dodajte preostali sladkor.
  7. Ko začne sok želirati, primešajte smetano in sneg beljakov.
  8. Desertne obročke obložite s folijo in vanje vlijte kremo.
  9. V posodi karamelizirajte rjavi sladkor.
  10. Razprite liste volčjih jabolk in jih previdno zapognite nazaj. Primite za liste in sadež povlecite skozi karamelo, da se naredi 'dolga nit'.
  11. Peno pasijonke prevrnite na krožnike in ob njo položite karamelizirana volčja jabolka.
Slastna krema iz pasijonke in karamelizirano volčje jabolko

Ovseni kosmiči s čerimojo

Sestavine:

  • 2 čerimoji
  • 2 žlici limoninega soka
  • 2 žlici sesekljanih mandljev ali lešnikov
  • Pol žličke cimeta
  • 7 zvrhanih žlic drobnih ovsenih kosmičev iz celega ovsenega zrna
  • Mleko za namakanje kosmičev

Priprava:

  1. Drobne ovsene kosmiče obilno prelijemo s hladnim mlekom in za dve uri postavimo v hladilnik.
  2. Čerimoji prepolovimo, izdolbemo njuno meso in ga pretlačimo skozi cedilo.
  3. Pokapamo ga z limoninim sokom in začinimo s cimetom.
  4. Kosovmiče in čerimojo postrežemo skupaj in po želji posujemo z mandlji ali lešniki.
Skleda ovsenih kosmičev z eksotičnim sadjem

tags: #kot #jajce #velik #zelen #tropski #sadez