V prehrani psov se vedno znova pojavljajo vprašanja o ustreznosti in varnosti kosti. Nekateri lastniki so prepričani, da so kosti nevarne, medtem ko drugi trdno zagovarjajo njihovo prisotnost v prehrani psov že od nekdaj. Resnica se, kot pogosto, skriva nekje vmes: kosti so lahko izjemno zdrave in priporočljive, v določenih primerih pa tudi nevarne.
Zakaj so kosti pomembne za pse?
Psi so mesojedci, kar pomeni, da so kosti pomemben del njihove naravne prehrane. Kosti psu nudijo esencialne hranilne snovi in minerale, kot so fosfor, kalcij in magnezij. Vsebujejo idealno razmerje med kalcijem in fosforjem, so odličen vir vitaminov A, D in E ter esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Prehrana, bogata s kostmi, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot je artritis.
Poleg prehranskih koristi so kosti tudi naraven način za masažo dlesni in nego zob. Žvečenje spodbuja encime v slini in pomaga preprečevati nabiranje zobnih oblog ter zobnega kamna. Krepijo se tudi čeljustne mišice, kar prispeva k zdravi čeljusti in preprečevanju parodontalne bolezni. Žvečenje je nagonska potreba psa, ki pomaga pri lajšanju bolečin ob rasti zob pri mladičih in spopadanju z anksioznostjo, frustracijo ali dolgčasom pri starejših psih. S kostjo se pes mentalno zaposli in je bolj sproščen.
Kosti kot vir kalcija in fosforja
Kosti so pomemben vir kalcija in fosforja, še posebej za lastnike, ki pse hranijo z BARF hrano ali kuhano hrano in sami pripravljajo obroke. V takih primerih je dodajanje kalcija v prehrano psa vsak dan nujno. Kljub temu je pomembno zagotoviti raznoliko prehrano in po potrebi uporabiti nadomestke, če pes zaradi objektivnih razlogov ne sme jesti kosti.
Nevarnosti in tveganja pri hranjenju s kostmi
Čeprav so kosti koristne, je nujno poznavanje in upoštevanje določenih pravil, saj lahko povzročijo različne neprijetnosti, tudi usodne posledice. Veterinarji v praksi pogosto opažajo zaplete zaradi uživanja kosti, od ustne votline pa vse do črevesja.
Kuhane kosti so nevarne
Kuhane kosti za psa nikakor niso primerne. Hitreje se lomijo in razpadejo na zelo ostre delce, kar predstavlja veliko tveganje za zadušitev in poškodbe. Lahko se zataknejo okoli čeljusti, v ustih, grlu ali črevesju, kar zahteva nujen obisk veterinarja. Kuhane kosti iz juhe, kot so goveje kosti, so še posebej nevarna izbira, saj se lomijo drugače, delci so bolj ostri, hranilne vrednosti pa imajo malo.
Nevarnost zadušitve in poškodb prebavil
Ko pes grize kost, jo lahko razgrize na manjše koščke. Ti delci so ostri in lahko prebodejo ali močno porežejo želodec in črevesje. Če se koščki kosti zataknejo v grlu, lahko blokirajo dihalne poti in povzročijo zadušitev. V črevesju lahko prevelik del kosti povzroči obstrukcijo, kar ovira pretok hrane in lahko vodi do odmiranja črevesne sluznice, kar zahteva kirurški poseg.
Zaprtje in diareja
Uživanje prevelike količine kosti, še posebej večjih in golih, lahko vodi v hudo zaprtje, ki ga je pogosto mogoče rešiti le s klistiranjem pri veterinarju. Kosti namreč vsebujejo veliko kalcija, ki vpliva na "trdoto" iztrebka. Po drugi strani pa lahko mastne kosti, kot so svinjske, povzročijo diarejo ali celo vnetje trebušne slinavke (pankreatitis).
Poškodbe zob
Nosilne kosti živali, še posebej gole in odžagane, niso primerne. So izjemno trde, kar lahko povzroči zlom zoba ali odkrušitev dela krone. V takih primerih lahko bakterije vdrejo v globje dele zoba in obzobna tkiva, kar vodi do nastanka granuloma. Ostri robovi odžaganih kosti lahko poškodujejo dlesni.
Should dogs eat bones? / Da li psi treba da jedu kosti?
Zlata pravila za varno hranjenje s kostmi
Za varno in koristno hranjenje psov s kostmi je ključno upoštevati nekaj osnovnih pravil:
Izbira pravih kosti
- Kosti morajo biti vedno surove in mesnate (torej, da se jih še drži meso).
- Primerne za hranjenje (tzv. edible bones) so kosti mladih živali, kot so piščančji vratovi, hrbti, račji in puranji vratovi, goveji/žrebičkov rep ter druge mesnate kosti mladih živali.
- Za mentalno zaposlitev (tzv. recreational bones) so odlične večje in trše kosti, ki se jih še drži meso (npr. goveji bočnik). Psu pustimo, da kost obgloda, ne pa da zgrize samo kost, da preprečimo zlom zob.
- Izogibajte se golim, nosilnim kostem živali, saj so zelo trde in lahko poškodujejo zobe.
- Svinjskim kostem in svinjskemu mesu se izogibajte, ker so preveč mastne in lahko povzročijo prebavne motnje.
- Kosti morajo biti daljše kot pasji smrček, da se zmanjša možnost pogoltnjenja cele kosti.
- Izogibajte se tudi cevastim kostem in sklepom, saj so zelo trdi in jih pes težko prebavi.
Nadzor in previdnost
- Psa imejte med glodanjem kosti vedno pod nadzorom. Nikoli mu ne dajte kosti za zabavo, ko vas ni doma.
- Velikost kosti vedno prilagodite velikosti psa. Majhnemu terierčku ponudite manjši puranji vrat kot bernskemu planšarskemu psu.
- Če je pes požrešen, mu ponudite kosti optimalne velikosti in mu jih vzemite, ko kost zgloda do velikosti, ki bi jo lahko pogoltnil.
- Pri uvajanju kosti začnite počasi in postopoma, opazujte reakcije psa. Še posebej bodite pozorni pri starejših in manj aktivnih psih s počasnejšo prebavo.
- Kosti ponudite psu le nekajkrat na teden, za 10 do 15 minut, saj lahko prekomerno žvečenje poškoduje dlesni.
- Kost ponudite po obroku, saj bo sit pes kost žvečil počasneje.
Posebnosti glede na starost in zdravje
- Mladiči (približno 12 tednov starosti), ki jim rastejo stalni zobje, potrebujejo mehkejše kosti, kot so piščančje peruti in račji vratovi. Ponudite jim kosti, ki so večje od njihove glave, vendar ne smejo biti nosilne.
- Pasji seniorji, ki imajo oslabljene zobe, imajo večjo možnost za poškodbe zob. V tem primeru razmislite o drobilniku kosti ali mletju kosti v mesnici.
- Če ima pes občutljiv prebavni trakt ali bolezni prebavil (gastritis, razjeda), se kostem izogibajte, saj lahko poslabšajo stanje.
- Za pse, ki zaradi objektivnih razlogov ne smejo jesti kosti, je pomembno zagotoviti raznoliko prehrano in nadomestke za žvečenje (npr. sušene priboljške/igrače) ter optimalen vnos kalcija in fosforja.
Kostna juha za pse
Kostna juha je izjemno hranljivo živilo, ki lahko okrepi imunski sistem psa, zmanjša bolečine v sklepih, izboljša zdravje jeter in podpira zdravo prebavo. Je popolnoma naravna in lahko prebavljiva ter pomirja želodec zahvaljujoč aminokislini glutamin.
Priprava kostne juhe
Kostno juho pripravimo tako, da zelo dolgo kuhamo kosti in vezivna tkiva. Uporabimo lahko kosti katere koli živali (divjačinske, goveje, telečje, piščančje, puranje, račje), vključno z nogami, repi, parklji, kljuni ali plavutmi za vezivna tkiva. Dodamo lahko tudi kostni mozeg.
Recept:
- Sestavine: 1-2 kg kosti in tkiv (npr. divjačinske vratne kosti), cca. 4 litre vode (voda mora pokriti kosti), 2-3 žlice jabolčnega kisa.
- Jabolčni kis je pomemben, saj pomaga potegniti dragocena hranila iz kosti v vodo.
- Sestavine damo v mrzlo vodo, segrejemo do vretja, nato pa počasi v pokriti posodi kuhamo (rahlo brbota) vsaj 12 ur, lahko tudi 24 ur ali celo več.
- Po kuhanju meso oberemo in ga zavržemo (kuhanih kosti psu nikoli ne dajemo).
- Ko se juha ohladi, odstranimo odvečno maščobo, ki se nabere na površini.
- Juho lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, preostanek pa razdelimo v porcije in zamrznemo.
Dodatki:
- Zelenjava: Pred koncem kuhanja lahko dodamo zelenjavo. Zelenjavo z nizkim glikemičnim indeksom (špinača, ohrovt, bučke, cvetača, brokoli) zmeljemo v kašo in dodamo v ohlajeno juho. Škrobnato zelenjavo (gomolji, buče, stročnice) je treba dobro skuhati in jo dodamo približno pol ure pred koncem.
- Zelišča: Koristna zelišča so bazilika, kamilica, regrat, koper, njivska preslica, meta, origano, peteršilj, žajbelj, timijan, rožmarin. Suha zelišča dodamo 10 minut pred koncem, sveža pa v vročo juho po kuhanju.
- Kombinacija: Za še popolnejši učinek lahko kostno juho kombiniramo z lososovim oljem (vir omega-3 maščobnih kislin), ki pomaga pri absorpciji kolagena.
Koristi kostne juhe
- Vsebuje pomembne vitamine in minerale: Kalcij, magnezij, kalij, fosfor, jod (iz morskih rib), vitamin A, vitamin K2, cink, železo, mangan, selen ter omega-3 in omega-6 maščobne kisline.
- Izboljšuje zdravje sklepov: Kolagen se razgradi v želatino, ki je bogata z aminokislino glicinom. Vsebuje tudi glikozaminoglikane (glukozamin, hondroitin in hialuronsko kislino), ki pomagajo zmanjšati bolečine v sklepih in simptome artritisa.
- Pomaga pri zdravljenju vnetij: Nekatere aminokisline, kot je arginin, imajo močan protivnetni učinek.
- Dobra za prebavo: Lahko prebavljiva in pomaga pri lažji prebavi druge hrane. Želatina pomaga hrani pri premikanju skozi prebavila. Pomaga tudi pri hidraciji (še posebej pri mačkah).
Kostna moka za pse
Kostna moka je še en način za dodajanje esencialnih mineralov v prehrano psa, še posebej kalcija. Naravna kostna moka je primerna za dodatno oskrbo s kalcijem in fosforjem, še posebej v obdobju rasti in pri surovem hranjenju (Barf).
Kaj je mesno-kostna moka?
Mesno-kostna moka je prašek, pridobljen iz kostnih ostankov govejih trupov, ki vsebuje tudi drobce mesa in kit. Je visoko kaloričen izdelek (300 kcal/100 g) in bogat z beljakovinami (46%), živalskimi maščobami (15%), pepelnimi sestavinami (33%) in vodo (6%).
Kemična sestava:
- Kalcij: 35.000 mg/100 g (pomemben za rast kosti, prevodnik med mišicami in živčnim sistemom).
- Fosfor: 16.000 mg/100 g (del nukleotidov in fosfolipidov, ključen za energijsko presnovo in kislinsko-bazično ravnovesje, tvori močne zobe in kosti). Pomanjkanje fosforja lahko vodi do rahitisa in anemije.
Kakovost in varnost mesno-kostne moke
Kakovost mesno-kostne moke je ključna. Najkakovostnejša moka, označena z razredom 3, je narejena iz kosti skeleta goveda, ki je prestalo kontrolno selekcijo veterinarskih služb. Izdelek mora biti homogen, fin, rjavo-rdeč prah z belkasto-rumenimi vključki (zdrobljeno kostno tkivo). Vonj mora biti prijeten, po ocvrtenem mesu.
Izogibajte se izdelkom z visoko kategorijo tveganja, narejenim iz trupel živali, ki so bile gojene s hormoni, živele v neugodnem okolju ali poginile zaradi epidemij. Pomembno je preveriti rok uporabnosti (običajno ne presega 1 leta) in prisotnost antioksidantov.
Uporaba in odmerjanje mesno-kostne moke
Veterinarji priporočajo uvajanje mesno-kostne moke psom od trenutka, ko mlečni zobje postanejo stalni. Odmerjanje je odvisno od velikosti psa:
- Majhni psi: do 6-7% celotne količine hrane.
- Srednje veliki psi: do 14-15% celotne količine hrane.
- Veliki psi: do 19-20% celotne količine hrane.
Moko dodamo tik pred hranjenjem, saj toplotna obdelava uniči njene koristne lastnosti. Uvajanje naj poteka postopoma, v obdobju dveh tednov.
Za mladiče (na 5 kg teže):
- Miniaturne pasme: 1/2 čajne žličke.
- Srednje velike pasme: 1 čajna žlička.
- Velike pasme: 1/2 jušne žlice.
Pri brejih psičkah se v drugi polovici brejosti odmerek podvoji. Največji varen odmerek na dan ne sme presegati 100 gramov za katero koli pasmo.
Kontraindikacije
Preveliko navdušenje nad mesno-kostno moko lahko povzroči presežek beljakovin, kar lahko vodi v amiloidozo (kopičenje beljakovin v tkivih) ali poslabšanje protina. Ni primerna za pse z boleznimi prebavnega trakta (gastritis, razjede) ali alergijami na živalske beljakovine.
Alternativni žvečilni priboljški
Za varno zadovoljevanje pasje potrebe po žvečenju, še posebej, če kosti niso primerne, so na voljo različni naravni in trdi priboljški:
- Naravno posušene kože (npr. goveda)
- Posušeni vratovi (npr. račji)
- Rogovje (npr. jelenovo, ki čisti zobne obloge)
Ti priboljški ne le zaposlijo psa, ampak tudi pomagajo pri dentalni higieni in sproščajo endorfine.