Kortikosteroidi oziroma kortikosteroidna zdravila so še vedno med najpogosteje predpisanimi zdravilnimi učinkovinami v dermatologiji. Zaradi nekritične in prekomerne uporabe v preteklosti, tudi v primerih, ko za njihovo uporabo ni bilo indikacij, so se razvili številni neželeni učinki in posledično tako imenovana kortikofobija, neutemeljen strah pred uporabo kortikosteroidov, tudi kadar predstavljajo zdravilo prvega izbora pri zdravljenju različnih kožnih bolezni. Uporabljati se morajo čim krajši čas. Ti steroidni hormoni se tvorijo v našem telesu, natančneje v nadledvični žlezi. So ključni za fiziološke procese, uravnavanje imunskega odgovora in obvladovanje vnetnih reakcij oziroma alergij.
Zgodovina in razvoj kortikosteroidov v dermatologiji
Marion Baldur Sulzberger in Victor H. Witten sta v začetku petdesetih let minulega stoletja predstavila uporabo lokalnih kortikosteroidov kot zdravilo za zdravljenje akutnih in kroničnih vnetnih stanj kože. Leta 1952 so za zdravljenje ekcematoidnega dermatitisa uporabili hidrokortizon v kremi, kortikosteroidna zdravila pa so še dandanes med najpogosteje predpisanimi zdravilnimi sredstvi za zdravljenje dermatoloških težav.
Nega atopijske kože in zdravila za atopijski dermatitis
Pri obvladovanju simptomov atopijskega dermatitisa je nega kože ključnega pomena. Pri lažjih oblikah bolezni se lahko ob pravilni negi izognete uporabi lokalnih kortikosteroidov in lokalnih imunomodulatorjev. Lokalni kortikosteroidi so temeljna terapija za zdravljenje atopijskega dermatitisa in ostalih kožnih vnetij, nahajajo se v obliki krem, mazil in losjonov. Zmanjšujejo vnetja in znake alergij ter srbečico.
Nega atopijske kože
Negovalni preparati za nego atopijske kože vsebujejo oljno in vodno bazo; gre za emulzije »voda v olju« ali »olje v vodi«. Kreme so emulzije »olje v vodi«, medtem ko so mazila emulzije »voda v olju«. Večji kot je delež vode, več kreme je potrebno uporabiti za nego. Ti preparati dajo koži potrebno maščobo, hkrati pa preprečujejo izhlapevanje vode. Vlažilne kreme brez olja lahko kožo še dodatno izsušijo. Mazila in kreme z večjo vsebnostjo olja pa so lahko za kožo dražeča. Pri suhi koži je pomembno, da se z negovalnimi preparati mažete vsaj dvakrat na dan.
Za umivanje telesa niso primerna alkalna mila, temveč nevtralne sindete. Če vam ali vašemu otroku z atopijskim dermatitisom ustrezajo kopeli, naj bodo kratke (10-20 minut). V vodo dodajte negovalni pripravek, ki vam ustreza. Za akutno vneto kožo kopeli niso primerne. Po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku 3 minut nanesite negovalno mazilo ali kremo (»pravilo treh minut«). Z uporabo negovalnih preparatov izboljšamo vlogo kože kot pregrade ter zmanjšamo vstop alergenov in mikrobov v telo, zaradi česar se zmanjšata vnetje kože in jakost srbenja.
Recepta ali navodil, kaj bo ustrezalo vaši koži ali koži vašega otroka, vam ne more dati nihče. Kar nekomu ustreza, je lahko pri drugem vzrok hudega poslabšanja bolezni. V kolikor ob uporabi ni poslabšanja, negovalno mazilo ali kremo uporabljajte oz. testirajte vsaj 3-4 tedne. Neredko lahko krema, ki vam je sicer ustrezala, naenkrat sproži poslabšanje stanja kože. V primeru akutnega vnetja sta priporočena nanos cinkove kreme in mokro povijanje.
Lokalni kortikosteroidi za atopijski dermatitis
Lokalni kortikosteroidi se za zdravljenje atopijskega dermatitisa uporabljajo že več desetletji. V Evropi po jakosti ločimo 4 skupine lokalnih kortikosteroidov, v Združenih državah Amerike pa 7. Za zdravljenje atopijskega dermatitisa so po evropskih kriterijih potrebni le blagi in zmerno močni lokalni kortikosteroidi. Sistemski kortikosteroidi naj bi se uporabljali le redko. Lokalni kortikosteroidi so učinkoviti proti vnetju in srbenju. Delujejo tako, da zmanjšajo tvorbo vnetnih citokinov in povečajo sintezo protivnetnih proteinov. Trajanje zdravljenja je odvisno od jakosti lokalnega kortikosteroida, lokacije in razširjenosti vnetnih sprememb ter starosti bolnika. Dolgotrajna uporaba vodi do lokalnih in sistemskih nezaželenih učinkov, zato je uporaba lokalnih kortikosteroidov omejena. Ob uporabi lokalnih kortikosteroidov je odsvetovano prekomerno izpostavljanje sončni svetlobi, ultravijoličnim svetilkam in sončenju v solariju. Pred vsako uporabo zdravila si preberite navodila za uporabo in jih upoštevajte.
Lokalni imunomodulatorji (inhibitorji kalcinevrina)
Lokalni imunomodulatorji so leta 1990 spodbudili velik napredek pri zdravljenju atopijskega dermatitisa. Za zdravljenje bolezni sta trenutno dovoljena dva inhibitorja kalcinevrina, tj. pimekrolimus in takrolimus. Obe zdravili imata protivnetni učinek, zmanjšujeta srbež, ne povzročata atrofije kože in naj ne bi imela sistemskih stranskih učinkov. V ZDA in Evropi je zdravilo odobreno za otroke po 2. letu starosti, čeprav se zdravili v praksi predpisujeta tudi dojenčkom. Ob uporabi lokalnih imunomodulatorjev je odsvetovano prekomerno izpostavljanje sončni svetlobi, ultravijoličnim svetilkam in sončenju v solariju.
- Pimekrolimus, 1 %, je primeren za lažje do srednje težke oblike bolezni. Deluje protivnetno, zmanjšuje srbež in zmanjšuje potrebo po uporabi lokalnih kortikosteroidov. Primeren je za dolgotrajno zdravljenje in za otroke.
- Takrolimus, 0,03 % in 1 %, je primeren za srednje težke in težje oblike atopijskega dermatitisa. Zdravilo učinkuje podobno kot kortikosteroidi, le da je zaradi večje molekulske mase zdravilne učinkovine absorpcija molekul manjša. Primeren je za dolgotrajno uporabo.
Stranski učinek (veliko pogostejši pri zdravilu, ki vsebuje zdravilno učinkovino takrolimus) je predvsem pekoč občutek po nanosu, ki s časom pojenja. Pred vsako uporabo zdravila si preberite navodila za uporabo in jih upoštevajte.
Antihistaminiki (sedativni in nesedativni)
Antihistaminiki se pri zdravljenju atopijskega dermatitisa predpisujejo v kombinaciji z lokalnimi kortikosteroidi ali lokalnimi imunomodulatorji. Antihistaminiki, ki jih glede na sedativni učinek uvrščamo v 3 generacije, učinkovito lajšajo znake alergijskega rinokonjunktivitisa (senenega nahoda), urtikarije (koprivnice) in astme, medtem ko je učinek na zmanjšanje srbeža kože vprašljiv. Histamin namreč ni poglavitni mediator vnetja, ki sproži občutek srbenja, zato samo z antihistaminiki srbeža kože ne moremo preprečiti, niti umiriti. Raziskava, ki so jo leta 2015 opravili japonski znanstveniki, je sicer pokazala, da lahko imajo antihistaminiki iz druge generacije blagodejne učinke na srbečico. Pred vsako uporabo zdravila si preberite navodila za uporabo in jih upoštevajte.
Sistemski imunosupresivi
Sistemski imunosupresivi se uporabljajo pri bolnikih s težko obliko atopijskega dermatitisa, pri katerih so bile izčrpane vse druge oblike zdravljenja. Naloga imunosupresivov je zaviranje aktivnosti imunskega sistema. Najpogosteje uporabljeni sistemski imunosupresivi pri atopijskem dermatitisu so sistemski kortikosteroidi in ciklosporin A.
- Sistemski kortikosteroidi naj bi bili za zdravljenje atopijskega dermatitisa potrebni le redko, a je v praksi njihova uporaba zelo pogosta. Upravičenost uporabe sistemskih kortikosteroidov je vprašljiva, saj ni raziskav, ki bi potrjevali dolgoročne učinke (npr. dolgotrajnejšo remisijo), kot so vidni pri uporabi ciklosporina A.
- Ciklosporin A je pogosto uporabljeno in zelo učinkovito zdravilo za otroke in odrasle bolnike z atopijskim dermatitisom. Zdravljenje navadno traja od 3 do 12 mesecev. Nekateri bolniki dobro prenašajo nizke doze ciklosporina A tudi dlje časa. Maksimalen čas zdravljenja je 2 leti. Zdravilo ima veliko nezaželenih stranskih učinkov, zato je potrebna redna kontrola krvi in krvnega tlaka.
- Drugi imunosupresivi so: azathioprine, metotrexat, mikofenolat mofetil itd.
Pred vsako uporabo zdravila si preberite navodila za uporabo in jih upoštevajte.
UV terapija
UV terapija je standardna terapija za atopijski dermatitis, luskavico in številne druge kožne vnetne bolezni. Deluje protivnetno in protimikrobno. Poznamo več vrst UV terapij:
- Helioterapija (izpostavitev naravnim UV žarkom)
- Širkospektralna UVB fototerapija (280-320nm)
- Ozkospektralna UVB fototerapija (311-313 nm)
- UVA (320-400nm)
- UVA 1 (340-400nm)
- Fotokemoterapija (PUVA)
Fototerapija se uporablja pri odraslih, ki trpijo za kronično obliko atopijskega dermatitisa. Ni primerna v akutni fazi bolezni in za osebe, ki slabo reagirajo na sončno svetlobo.
Antibiotiki, antimikotiki in antivirusna zdravila
Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je dovzetnejša za okužbe z bakterijami (npr. Staphylococcus aureus, beta hemolitični streptokok), virusi (npr. Herpes simplex, Varicella zoster, virusi Pox) in glivami (npr. Malassezia furfur, Candida albicans). Ob sekundarni okužbi vnete kože so potrebni antibiotiki, antimikotiki in/ali antivirusna zdravila.
Nova zdravila za atopijski dermatitis
Krisaborol
Decembra 2016 je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila novo lokalno zdravilo, ki vsebuje zdravilno učinkovino krisaborol. Mazilo (2 %) temelji na borovi (kemijski element) učinkovini in glede na raziskave učinkovito blaži bolezenske znake in simptome tako pri blagi kot zmerno težki obliki atopijskega dermatitisa. Mehanizem delovanja zdravilne učinkovine se razlikuje od delovanja lokalnih kortikosteroidov in lokalnih imunomodulatorjev. Krisaborol je lokalni inhibitor vnetnega encima fosfodiestraze E-4 (PDE4), katerega vrednost v koži je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom povečana. Z inhibicijo encima se tvori manj vnetnih proteinov, kar zmanjša intenzivnost vnetnih procesov. Mazilo se lahko uporablja pri odraslih ter otrocih, starih 2 leti in več.
Biološko zdravilo za atopijski dermatitis
V Sloveniji je z decembrom 2019 bolnikom z atopijskim dermatitisom omogočeno zdravljenje z biološkim zdravilom. Biološko zdravilo za atopijski dermatitis, ki je primerno za zdravljenje mladostnikov in odraslih z zmerno težko in težko obliko atopijskega dermatitisa, je ameriška agencija Food and Drug Administration (FDA) odobrila v začetku leta 2017 (odrasli) in 2019 (mladostniki). Za zdravljenje srednje do težkih oblik bolezni pri odraslih osebah je konec leta 2017 zdravilo odobrila tudi Evropska medicinska agencija (EMA), kasneje (2019) so odobrili tudi zdravljenje mladostnikov. Zdravilo predstavlja preboj v zdravljenju atopijskega dermatitisa.
Neželeni učinki in previdnost pri uporabi kortikosteroidov
Štirideset let po prvi uporabi lokalnih kortikosteroidov so se pojavili prvi dvomi o varnosti same uporabe. Sprva je stroka pomisleke označila za neupravičene, saj naj bi bili predvsem posledica nevednosti in nepoučenosti bolnikov o samem zdravilu. Sčasoma so tudi strokovnjaki začeli posvečati več pozornosti neželenim stranskim učinkom uporabe kortikosteroidnih zdravil. Neredko so za izrazitejše vnetje in srbež kože krive tudi neoznačene kreme z močnimi kortikosteroidi, ki jih prodajajo v alternativnih krogih. Uporaba lokalnih kortikosteroidov naj bi trajala le nekaj tednov oz. slab mesec, ob daljšem obdobju se lahko skozi povrhnjico v krvni obtok prenese slab odstotek kortikosteroidov. Priporočljiva je uporaba enkrat dnevno, največ deset dni.
Lokalni neželeni učinki
Kortikosteroidne kreme in mazila nanašamo na vneto kožo enkrat, največ dvakrat dnevno, saj se kopičijo v roženi plasti povrhnjice. Med neželene učinke, ki se lahko pojavijo v nekaj mesecih uporabe, sodijo:
- Strije
- Pigmentne spremembe (npr. spremembe v pigmentaciji kože)
- Teleangiektazije oz. pojav razširjenih drobnih žilic
- Tanjšanje kože (zmanjšanje količine kolagena v podkožnih tkivih)
- Ekhimoze (majhne pikčaste krvavitve)
- Folikulitis (vnetje lasnih mešičkov)
- Hipertrihoze (čezmerna poraščenost kože)
- Alergični kontaktni dermatitis (vnetje kože, ki je posledica stika z dražilnimi snovmi)
- Pospešujejo nastanek t. i. steroidnih aken in rdečice oz. steroidne rozaceje.
- Ob nepravilni uporabi se lahko pojavi perioralni dermatitis, ki ga prepoznamo po vnetju kože in pojavu drobnih pikic na obrazu. Perioralni dermatitis se najpogosteje pojavi pri posameznikih z astmo ali drugimi pljučnimi boleznimi, ki zavoljo zdravljenja inhalirajo kortikosteroidne pripravke. Zato se svetuje dodajanje mandljevega olja, da se prepreči nastanek perioralnega dermatitisa.
- Zaradi večje površine kože glede na telesno maso in nepopolno razvite poroženele plasti kože, lahko pri otrocih prihaja do večje absorpcije betametazona in s tem do pojava neželenih učinkov. Upoštevati je treba večjo absorpcijo pri uporabi zdravila pod plenicami (posebno plastičnimi), ker te delujejo kot nepropustni povoj.
- Zavira celjenje ran in poveča dovzetnost za okužbe.
- Možni so glutealni granulomi (pri dojenčkih).
- Povečajo tveganje za nastanek sive mrene, povišanega očesnega tlaka, glivičnih okužb oči in izbruha herpesa.
Sistemski neželeni učinki
Med navedenimi stranskimi učinki dolgotrajne uporabe kortikosteroidov na večji površini, kar privede do čezmerne absorpcije, je tudi pojav zatiranja delovanja nadledvične žleze in zaostajanja v rasti. Prav tako lahko pride do njenega čezmernega delovanja. Pri daljšem zdravljenju otrok se zveča nevarnost za pojav sistemskih neželenih učinkov (npr. zastajanje v rasti, upočasnjeno pridobivanje telesne mase, intrakranialna hipertenzija z izbočenjem mečav, glavobolom in obojestranskim edemom mrežnice okrog izstopišča vidnega živca). Lahko se pojavi hiperglikemija (dvig sladkorja v krvi), glikozurija (pojav sladkorja v seču) in prerazporeditev telesnega maščevja oziroma tako imenovani Cushingov sindrom. Težkih stranskih učinkov pri uporabi lokalnih kortikosteroidnih pripravkov in le nekaj dni uporabe pri zdravljenju atopijskega dermatitisa ni, zato je strah pred razvojem neželenih stranskih učinkov odveč.
Priporočila za varno uporabo
- Povečana previdnost pri uporabi se priporoča na predelu obraza, kjer se svetuje le kratkotrajna uporaba šibkejših pripravkov.
- Zaradi povišanega tveganja za nastanek glavkoma in zamotnitve očesne leče se ne priporoča uporaba na očeh oz. področju okoli oči.
- Previdnost pri uporabi kortikosteroidnih sredstev pri majhnih otrocih je upravičena, saj njihova koža še ni povsem razvita, kar poveča vpijanje in posledično možnost za pojav sistemskih stranskih učinkov. Pri otrocih se tako uporabi kortikosteroidov raje izogibajmo, če to ni mogoče, jih uporabimo v tankem nanosu, enkrat dnevno in ne dlje od petih dni.
- Previdni bodite ob uporabi kortikosteroidnih sredstev pri dojenčkih, predvsem v predelu pod plenico, saj je povečano prehajanje učinkovin v kožo.
- V primeru glivične ali bakterijske sekundarne okužbe poškodovane kože, je potrebna dodatna uporaba antimikotikov oz. antibiotikov.
- Uporaba zdravila Beloderm ni priporočljiva skupaj z okluzivnim (nepropustnim) povojem, razen, če tako predpiše zdravnik.
- Lokalno uporaba zdravila Beloderm med nosečnostjo je dovoljena samo v primerih, ko zdravnik presodi, da ugoden učinek za nosečnico prevladuje nad možnim tveganjem za plod. Zdravljenje mora biti kratkotrajno in omejeno na majhno telesno površino.
- Na lasišču je treba zdravilo Beloderm uporabljati previdno zaradi izredno močne prekrvavitve in povečane absorpcije.
- Ne uporabljajte kortikosteroidnih pripravkov brez ustreznih certifikatov, saj lahko vsebujejo močne kortikosteroide (lahko tudi neoznačene antibiotike, antimikotike, analgetike …), dolgotrajna uporaba takih krem pa ima lahko resne posledice za vaše zdravje.
Zdravila na recept: Beloderm kot primer
Za zdravila, ki se lahko izdajajo le na recept, je najprej potreben obisk pri zdravniku. Na recept lahko dobite zdravila, ki so objavljena na seznamu v Centralni bazi zdravil. Predpiše vam ga zdravnik, stroške zdravila vam krije vaša zdravstvena zavarovalnica. Veljavnost zelenega recepta: Recept velja en mesec od datuma predpisa zdravila. Izjema so antibiotiki, za katere recept velja 3 dni od datuma predpisa in narkotiki, pri katerih recept velja 5 dni. Pretečenih receptov vam vaša zavarovalnica ne krije več.
Oblike zdravila Beloderm
Zdravilo Beloderm je na voljo v naslednjih oblikah:
- BELODERM 0,5 mg / g krema
- BELODERM 0,5 mg / g mazilo
Kremo uporabljajte pri zdravljenju akutnih vlažnih poškodb kože, mazilo pa za zdravljenje kroničnih dermatoz kot so suhe, luskaste poškodbe kože oz. v primerih, ko je potreben nepropustni učinek mazila kot mazilne podlage.
Navodila za uporabo zdravila Beloderm
Pred uporabo natančno preberite navodilo. Beloderm nanesite na obolelo kožo dvakrat na dan in nežno vtrite. Na delih kože z debelejšim roževinastim slojem (npr. dlani in podplati) je potreben pogostejši nanos. Zdravljenje naj ne bo daljše od treh tednov. V kolikor Beloderm kremo, oziroma mazilo uporabljate na obrazu ali pri otrocih, zdravljenje ne sme trajati več kot 5 dni. Pri kroničnih obolenjih je treba preprečiti ponavljanje obolenja in zdravljenje nadaljevati pod zdravniškim nadzorom še nekaj časa po izostanku vseh znakov bolezni.
Natančno upoštevajte zdravnikova navodila. Odmerkov ne smete spreminjati, zdravljenja prekiniti ali ga podaljševati brez posveta z zdravnikom. Zdravnik vam bo povedal, koliko časa bo zdravljenje trajalo. Zdravila Beloderm ne smete uporabljati za zdravljenje drugih kožnih sprememb. Če pri prvem nanosu zdravila Beloderm nastane na koži preobčutljivostna reakcija (srbenje, zbadanje, pordelost), takoj prenehajte z uporabo zdravila in se posvetujte z zdravnikom.
Če ste uporabili večji odmerek zdravila Beloderm, kot bi smeli, se takoj posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Predvsem pri otrocih in pri dolgotrajni uporabi ali uporabi na velikih površinah kože se zveča nevarnost za pojav neželenih učinkov. Zdravljenje prevelikega odmerjanja je simptomatsko, z običajnimi ukrepi za vzdrževanje normalnega delovanja organizma. Če se pojavijo znaki prekoračitve odmerka, morate zdravljenje takoj prekiniti.
Če ste pozabili zdravilo Beloderm nanesti na kožo ob predpisanem času, ga nanesite čimprej, potem pa nadaljujte z redno uporabo skladno z navodili. Zdravilo Beloderm nima vpliva na sposobnost upravljanja vozil in strojev.
Shranjevanje zdravila Beloderm
Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! Shranjujte pri temperaturi do 25º C. Zdravila Beloderm ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na škatli poleg oznake »Uporabno do:«. Datum izteka roka uporabnosti se nanaša na zadnji dan navedenega meseca. Zdravila ne smete odvreči v odpadne vode ali med gospodinjske odpadke. O načinu odstranjevanja zdravila, ki ga ne potrebujete več, se posvetujte s farmacevtom.
Zdravljenje aken s kortikosteroidnimi mazili
Akne so eden najpogostejših problemov kože, pojavljati se začno v puberteti in so najtežjih oblik pri ljudeh z mastno kožo. Vzrok za nastanek aken je neravnovesje hormonov (pri mladostnikih je produkcija hormonov zvečana). Prav tako pa lahko akne poslabšajo stres, določena živila, neustrezna nega. V puberteti količina hormonov v krvi hitro narašča in s tem spodbuja žleze lojnice, ki pospešeno izločajo kožno maščobo. Maščobe dražijo izvodila mešička, da izdelujejo več celic, ki mašijo folikularne izhode, kar povzroči nastanek mozoljev in vnetih, okuženih ognojkov.
V lekarni je na voljo pestra izbira pripravkov, ki se dobijo brez recepta, pa tudi medicinska kozmetika za problematično kožo. V kolikor so težave obsežnejše, je potrebno poseči tudi po zdravilih. Na zdravniški recept Vam lahko zdravnik predpiše kapsule derivata vitamina A, antibiotike v obliki mazil, tekočih pudrov, tablet ali kombinacije ter zdravljenje s kortikosteroidnimi mazili.
Čeprav so mnenja o vplivu prehrane na nastanek in razvoj aken deljena, se svetuje uravnotežena prehrana, z veliko sadja in zelenjave in omejitev tveganih živil (čokolada, maščobe, arašidi, lešniki). Pomembna je higiena: umivanje z neodišavljenim milom, ki pomaga ohranjati čisto kožo. Obraz z brisačo narahlo popivnamo in ne drgnemo. Redno umivajmo roke in menjujmo brisače. Ne uporabljajmo mastne kozmetike, ki pore samo še dodatno maši. Upreti se je potrebno skušnjavi stiskanja mozoljev, saj lahko mesto dodatno okužimo in prenesemo na večji predel kože.
Zdravljenje sprememb na nohtih
Spremembe na nohtih so lahko posledica slabe prehrane ali zunanjih dejavnikov, kot so poškodbe, delovanje kemikalij ali UV-sevanje. Včasih pa so tudi posledica bolj resnih bolezni. Pri zdravljenju sprememb na nohtih je potrebna potrpežljivost, saj nohti rok potrebujejo kar od 4 do 6 mesecev, da se obnovijo, nohti nog pa še dlje, in sicer od 12 do 18 mesecev. Nohti hitreje rastejo pri otrocih, mlajših osebah, nosečnicah, poleti in ob uživanju nekaterih zdravil, kot so sistemski antimikotiki, itrakonazola in flukonazola. Poleg tega hitreje rastejo pri nekaterih boleznih, kot sta luskavica in povečano delovanje ščitnice. Počasneje pa pri starejših ljudeh, podhranjenosti, vročinskih boleznih in zmanjšanem delovanju ščitnice.
Glivične okužbe nohtov
Najpogostejši vzrok za spremembe na nohtih so glivične okužbe, približno v polovici primerov. Če je prizadeta manjša površina nohta, zadošča zdravljenje z lokalnimi antimikotiki v kremah in lakih. V primeru, da je prizadeta večja površina (več kot tretjina nohta), je lokalno zdravljenje neučinkovito in je potrebno zdravljenje s sistemskimi antimikotiki več tednov.
Luskavica nohtov
Pogosto je vzrok za zadebeljene in deformirane nohte tudi luskavica. Včasih so pri luskavici prizadeti le nohti in ni vidnega značilnega izpuščaja po koži. V teh primerih se spremembe na nohtih lahko zamenjajo z glivično okužbo in se nepotrebno dolgotrajno zdravijo z antimikotiki. Potrebno je izključiti glivično okužbo z mikološkim pregledom. Nohti, ki so prizadeti zaradi luskavice, se zdravijo z lokalnimi kortikosteroidnimi pripravki ali kalcipotriolom, derivatom vitamina D. V težjih primerih se zdravi s sistemskimi zdravili. Zdravljenje psoriatičnih nohtov je pogosto dolgotrajno in zahteva precej potrpežljivosti in ni vedno uspešno, kljub ustreznemu zdravljenju.
Drugi vzroki za spremembe na nohtih
- Rjavkasta lisa pod nohtom: To je lahko znak krvavitve pod nohtom, pigmentnega znamenja ali malignega melanoma, zato je potreben takojšen pregled pri zdravniku.
- Krhki in lomljivi nohti: Lahko so posledica pogostega stika z mili, detergenti in agresivnimi laki za nohte ter odstranjevalci lakov za nohte slabše kakovosti. Tudi slabša prekrvavitev (npr. pri starejših ljudeh, za kar so značilne vzdolžne brazde nohtov) in pomanjkanje železa, cinka ter vitaminov A, C in B6 zaradi enostranske prehrane in stradanja, npr. pri redukcijskih dietah, lahko vplivajo na njihovo kakovost.
- Prečne brazde nohtov: Se lahko pojavijo fiziološko ob menstrualnem ciklu ali ob vročinski bolezni.
tags: #kortikosteroidnimi #pripravki #na #recept