Študentsko delo, znano tudi kot začasno in občasno delo dijakov in študentov, je fleksibilna oblika dela, ki je specifično namenjena mladim, vključenim v izobraževalni proces. Omogoča jim pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb.
Upravičenost in včlanitev
Kdo lahko opravlja študentsko delo?
Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo osebe, ki imajo status dijaka ali študenta. To vključuje tudi tiste, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta. Prav tako so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole. Izpolnjevanje pogoja statusa dijaka in študenta posamezniki posredniku začasnega in občasnega dela izkažejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda.
Ob tem pa izpolnijo in podpišejo tudi izjavo, da niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Postopek včlanitve v študentski servis
Za včlanitev dijakov in študentov v študentski servis so potrebni predhodna pridobitev osebnih, bančnih ter komunikacijskih podatkov. Dijaki in študenti, ki želijo članstvo v Študentskem servisu, se vpišejo na spletni strani, kjer tudi izdajo potrebna soglasja, ali pa izpolnijo vpisni list ter podpišejo izjavo Pisna osebna privolitev k zbiranju in obdelavi mojih podatkov.
Napotnice in obračunavanje
Vloga napotnice pri študentskem delu
Študentsko delo se pri delodajalcu lahko opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni s podpisom in žigom posrednika in delodajalca, sicer napotnica ni veljavna. Dijak ali študent ob pričetku dela prejme en izvod potrjene napotnice.
Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in podpis. Elektronsko napotnico morata pred pričetkom opravljanja dela z elektronskim podpisom potrditi tako posrednik kot delodajalec. Dijaku ali študentu pa se na njegovo zahtevo izda tudi napotnica v pisni obliki. Določbe, ki veljajo za napotnico v pisni obliki, smiselno veljajo tudi za napotnico v elektronski obliki. Napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta.
Greš prvič na študentsko delo? Poglej kako.
Obračunavanje opravljenega dela
Za obračunavanje študentskega dela se namesto spletnega obračuna lahko uporablja obrazec Potrdilo o opravljenem delu, ki se ga po elektronski ali navadni pošti pošlje na naslov študentskega servisa. Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur na napotnici. Naročnik plača študentu preko študentskega servisa, in sicer po napotnici, ki jo priskrbi študentski servis.
Običajno delodajalci urno postavko določijo vnaprej, zato je ta pogosto že navedena v oglasu za študentsko delo. Pisni dogovor o urni postavki pri študentskem delu ni obvezen, je pa priporočljiv. Priporoča se, da si dogovor o urni postavki in začetku dela z delodajalcem tudi na kratko zapišete. Urna postavka ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne urne postavke.
Zalaganje pomeni, da denar dobite isti ali naslednji delovni dan, ko študentski servis prejme obračun ur, delodajalec pa račun poravna v dogovorjeni valuti. To pomeni, da prejmete 100 % znesek takoj in vam ni treba čakati na plačilo delodajalca. Pomembno je, da se pred začetkom dela dogovorite o datumu plačila, ki je običajno med 1. in 15. v mesecu. Delodajalec vam ne sme znižati urne postavke za že opravljeno delo ali spreminjati pridobljenih pravic za nazaj. Urno postavko lahko delodajalec zniža oz. spremeni le za naprej in po vnaprejšnjem dogovoru z dijakom ali študentom.
Davčna obravnava in olajšave
Dohodnina in prispevki
Dohodek dijakov in študentov za opravljeno študentsko delo se za davčne namene šteje za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Študentsko delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Koncesijsko dajatev v višini 16 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 odstotka plačajo delodajalci od zneska na napotnici.
Od zneska na napotnici se plačajo prispevki dijaka oz. študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 %. Delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %.
Olajšave za študentsko delo
Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, le ta izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno. Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje, ni zaposlen, ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od 2.436,92 evra letno.
Posebna osebna olajšava (t.i. študentska olajšava) velja le za dohodke od študentskega dela. Za leto 2020 je znašala 3.682,00 evrov. Višina olajšave se določi vsako leto z lestvico za odmero dohodnine in olajšav. Za uveljavitev posebne osebne olajšave veljata od 1. 1. 2007 samo dva pogoja: status in starost.
Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih). Po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo. Ni omejitve, koliko lahko zaslužite prek študentskega servisa v mesecu ali letu. To pomeni, da lahko zaslužite toliko, kot želite (delate), vendar boste pri višjih zneskih mogoče morali plačati dohodnino.
Tuji študenti in davčna obravnava
V primeru prejemanja dohodkov v Sloveniji mora dijak ali študent iz tujine pridobiti slovensko davčno številko, če je še nima, in sicer s predložitvijo izpolnjenega obrazca Prijava za vpis fizične osebe v davčni register (DR-02).
Pri davčni obravnavi dohodkov tujih študentov je treba upoštevati tudi določbo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Če mednarodna pogodba, sklenjena z državo, katere rezident je tuj dijak ali študent, določa, da ima študent glede prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku, lahko že pred izplačilom uveljavlja oprostitev davka. V ta namen mora tuj dijak ali študent izpolniti zahtevek za oprostitev davka od dohodka (KIDO 4), ki mu obvezno priloži potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice, potrdilo o šolanju oziroma statusu in specifikacijo posameznih izplačil, ter ga pred izplačilom dohodka posredovati študentskemu servisu. Študentski servis nato zahtevek posreduje na Finančno upravo RS.
Za vsako izplačilo dohodka je treba predložiti nov zahtevek KIDO 4, saj mora biti pri vsakem posameznem izplačilu posebej izpolnjen pogoj za oprostitev davka, in sicer posamezno izplačilo ne sme presegati 400 eurov, skupna davčna osnova od dohodkov, ki jih je tuj dijak ali študent (nerezident) dosegel v Sloveniji v tekočem letu do vložitve zahtevka KIDO 4 pa ne sme presegati višine posebne osebne olajšave (tj. vsota bruto izplačil, zmanjšana za 10 % normirane stroške in prispevke za socialno varnost, ne sme presegati zneska 3.886,35 eurov v davčnem letu 2026).
Zahtevo za vračilo davka na podlagi zahtevka KIDO 12 se lahko vloži za več izplačil ob predložitvi specifikacije izplačil. Davčni organ v tem primeru odobri vračilo davka do skupne davčne osnove 3.886,35 eurov v davčnem letu 2026.
Evidenca delovnih izkušenj in kompetenc
Digitalna evidenca "Moje izkušnje"
V evidenci študentskega dela lahko najdete vse delovne izkušnje, ki so bile pridobljene s študentskim delom od junija 2019 naprej. Ne glede na to, pri katerem delodajalcu ali preko katerega študentskega servisa je bilo delo opravljeno, so vsa opravljena študentska dela dostopna na enem mestu.
Študentska organizacija Slovenije je s pomočjo sofinanciranja Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije razvila sistem, ki dijakom in študentom omogoča izpis delovnih izkušenj in kompetenc, ki so bile razvite s študentskim delom. Dijaki in študenti lahko izpis izvozijo in natisnejo ter tako svojemu življenjepisu dodajo uradno dokazilo o opravljenem delu pri iskanju prve zaposlitve. Pri prijavi za prosto delo lahko dijak ali študent priloži dokument "Moje izkušnje", v katerem se sproti beležijo znanja in spretnosti, ki jih je pridobil/a z delom prek e-Študentskega Servisa. Digitalne "Moje izkušnje" prinašajo kvaliteten pregled delovnih aktivnosti tekom opravljanja študentskega/dijaškega dela.
Pridobljene kompetence
Kompetence pokažejo, kaj dejansko nekdo lahko naredi in njegov odnos do dela. Delo, ki je zabeleženo, je odvisno od tega, kakšno napotnico ste naročili pred pričetkom dela. Če vam na napotnici piše, da ste pri podjetju delali administrativna dela, se vam zabeležijo kompetence, ki so primerne administrativnim delom. Člani e-Študentskega Servisa lahko dostopate do svojega profila tudi po preteku statusa.
Delodajalci čedalje bolj upoštevajo izkušnje, pridobljene z delom v času študija. Po podatkih večina delodajalcev meni, da je delo preko študentskega servisa v času šolanja koristna izkušnja za zaposlitev. Mnogi študenti v zadnjih letnikih pred koncem študija opravljajo dela, povezana s smerjo študija. V procesu selekcije delodajalci vse pogosteje iščejo dokaze, da ima nekdo razvite kompetence za uspešno opravljanje dela v okviru dosedanjih izkušenj.
tags: #priloga #potrdilo #o #opravljanju #studentskega #dela