V Sloveniji ima pridelava fižola dolgo zgodovino, vendar se tržna pridelava v primerjavi z drugimi državami Evrope ni tako močno razvila. Pogovarjali smo se z dr. Kristino Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki nam je predstavila posebnosti slovenskih sort, izzive pri pridelavi in možnosti za prihodnost.
Zgodovina in pomen fižola v Sloveniji
Fižol se je v Slovenijo razširil v 16. stoletju, kmalu po tem, ko so ga iz Amerike prinesli v Evropo. Zaradi svojih odličnih prehranskih lastnosti - bogastva beljakovin, ogljikovih hidratov ter pomembnih mineralov in vitaminov - je bil nekoč imenovan za "meso revnih". Močna tradicija gojenja pri nas je ohranjena tudi zaradi geografske razgibanosti in močne samopreskrbe kmečkih gospodarstev, kar je omogočilo ohranitev številnih tradicionalnih tipov fižola. Po poročilih izpred druge svetovne vojne je bil fižol celo izvažan iz Ribnice, vendar intenzivne tržne pridelave, kot jo poznamo danes, v Sloveniji nikoli nismo imeli.
Izzivi strojnega spravila fižola
Nekaj časa smo v Sloveniji sicer pridelovali nizek stročji fižol za predelavo, pri katerem je spravilo potekalo s kombajni, a je bila ta praksa žal opuščena. Razlogi za neuspeh poskusov večje tržne pridelave, tudi novejše, so verjetno povezani z zahtevami za strojno pobiranje fižola. Za strojno spravilo je nujno potreben povsem suh pridelek. V času dozorevanja zrnja (avgusta) pa v Sloveniji pogosto nastopijo padavinska obdobja, kar je v nasprotju s stabilnejšim, suhim celinskim podnebjem v Srednji Evropi, ob Sredozemlju in v Panonski nižini, kjer imajo močnejše evropske pridelovalke. Poleg tega lahko suha in vroča poletja povzročijo prenehanje cvetenja ali odpadanje cvetov, kar pomeni velik izpad pridelka. Za strojno spravilo so primerne predvsem nizke sorte fižola za zrnje, pri katerih cveti cela rastlina hkrati. Visoke sorte, pri katerih se cvetovi razvijajo postopoma, v takšnih poletjih lahko obrodijo nekaj pridelka, vendar niso primerne za strojno obiranje.
Razlike med nizkimi in visokimi sortami fižola
Tako nizki kot visoki fižol spadata v isto vrsto, Phaseolus vulgaris (navadni fižol), le oblika rasti se razlikuje. Nizke sorte ne potrebujejo opore, so temperaturno manj zahtevne in jih lahko sadimo že, ko ima zemlja okoli 10 °C. Cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. Za naše razmere se pri nizkih sortah, namenjenih za zrnje, splača saditi zgodnejše, ki dozorijo do sredine avgusta, s čimer se bolj zanesljivo izognemo mokremu vremenu. Visoki fižol potrebuje oporo (prekle ali žičnice) in dozoreva postopoma, od spodaj navzgor. Nekatere visoke sorte, kot so maslenci, začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur, kar pomeni, da prve stroke obiramo šele avgusta. Ta lastnost nakazuje, da te sorte izvirajo iz južne Evrope, medtem ko prej cvetoče sorte izvirajo iz severnejših območij. Nizke sorte so skozi stoletja razvili s selekcijo in so bile zastopane tudi v tradicionalni pridelavi. Lastnost visoke rasti je pri vrsti dominantna, zato se pri nizkih sortah lahko hitro pojavi kakšna visoka rastlina.
Slovenske sorte fižola in vzgoja
Med priznanimi slovenskimi sortami fižola najdemo visoko sorto za stročje maslenec rani, staro sorto cipro, visoki fižol za zrnje z belim semenom kiro ter nizke sorte za zrnje zorin, češnjevec in prepeličar tomačevski. Za ohranjanje kakovosti in lastnosti domačih sort je potrebna pravilna vzdrževalna selekcija s strani žlahtniteljev, ki morajo izločiti možnost okužbe z virozami. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je prav tako zasnoval projekt žlahtnjenja domačih sort, ki bi bile odpornejše na sušo in nekatere bolezni. Glavni razlog za počasnejši razvoj novih sort je odsotnost tržne pridelave domačega fižola.
Za začetnike se priporoča, da vprašajo sosede za nasvet glede sort, ki jim najbolje uspevajo. Za stročji fižol sta se zelo obnesla ptujski maslenec ali beneško čudo, pri nizkih sortah pa berggold. Odločiti se je treba, ali bomo gojili stroke ali zrnje.
Fižola ne sejemo pred 1. majem, pri čemer je ključno, da je zemlja ogreta vsaj na 10 °C, sicer lahko seme zgnije ali rastlina oslabi. Fižol sodi na tretjo ali četrto poljino, kar pomeni na grede, ki jih vsaj tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem (le nizkemu fižolu lahko dodamo malo domačega komposta). Ker je fižol metuljnica, sam veže dušik iz zraka s pomočjo bakterij na koreninah, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke. Zato ga ob obiranju ne pulimo, temveč odrežemo pri tleh.
Setev in nega
- Nizek fižol: Sejemo v vrste v jarek, po eno zrno na približno šest centimetrov. Zaradi razrastlih grmičkov naj bo med vrstami 50 do 70 cm razmika.
- Visok fižol: Sejemo v kupčke, tako da bo ob eni prekli od pet do osem rastlin.
Fižol bo kalil, če setev dobro zalijemo. Veliko vode potrebuje v času cvetenja. Jutranje zalivanje pomaga proti odpadanju cvetov v vročih dneh, zlasti pri nizkem fižolu, saj vlažna tla čez dan nekoliko ohladijo grmičke. Fižol enkrat ogrnemo in populimo plevel, nato pa z njim ni več veliko dela. V normalnih vrtnih tleh bi moral dobro uspevati.
Obiranje
- Stročji fižol: Obiramo sproti, ko se razvijajo stroki, s čimer spodbujamo razvoj novih.
- Fižol za zrnje: Počakamo, da se stroki začnejo sušiti. Rastline nato porežemo in jih za teden dni damo na suh in zračen prostor. Pri sortah za zrnje se stroki ne bi smeli odpirati. Ko so rastline suhe, jih lahko pohodimo in odberemo zrnje.
Bolezni in škodljivci fižola
Avtohtone sorte imajo bolj izraženo prilagojenost na lokalno podnebje, kar je razlog, da v slovenskem sortnem naboru ni belozrnatih sort. Med sortami obstajajo precejšnje razlike v občutljivosti na glivično bolezen udrta fižolova pegavost, ki se kaže kot rdečkasto rjave pege na strokih. Za to bolezen je zelo občutljiv fižol jeruzalemčan.
Če opazimo rjave mastne pege na strokih in listih, ki so v zadnjih letih pogostejše, gre najverjetneje za bakteriozo, proti kateri je na vrtu težko ukrepati. Nekoliko lahko razvoj bakterijskih bolezni zavremo z uporabo bakrenih pripravkov.
Glavne prenašalke virusa so uši. Boleznim in škodljivcu se lahko izognemo tako, da sproti odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu pa celo rastlino. Za odganjanje uši naj bi pomagalo sajenje šetraja med fižol. Rastlina, ki je bila napadena, ni primerna za pridobivanje semena.
Znan škodljivec je tudi hrošček fižolar. Njegov razvojni krog lahko prekinemo tako, da zrnje za približno 10 dni damo v zamrzovalnik, da se iz morebitnih jajčec ne morejo razviti škodljivci, ki v zrno izvrtajo drobno luknjico. Zato fižol hranimo na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku.
V vročih dneh se lahko pojavi drobna gosenica južna plodovrtka, ki napade tudi druge vrtnine. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki ne vpliva na druge organizme in nima karence.
V suhem in vročem poletju se na spodnji strani fižolovih listov lahko pojavijo pršice. Prvi znak so drobne svetle pike na listih, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina.
Druga vrsta fižola: Laški ali turški fižol
Navadni fižol ima cvetove v odtenkih od bele do nežno vijolične. Na mnogih vrtovih, predvsem v Posočju, pa opažamo rdeče cvetočega, včasih v kombinaciji z belo. Gre za drugo vrsto, laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus), ki se z navadnim fižolom ne križa. Ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima veliko pisano zrnje. Je bolj odporen na ekstremno vreme, vendar za vznik potrebuje višje temperature. Medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol za oprašitev nujno potrebuje žuželke, sorte laškega fižola pa se med seboj zelo rade križajo.
Strojna oprema za pridelavo fižola
Za potrebe strojne pridelave fižola so na voljo različni stroji. Med njimi so omenjeni mini koruzni traktorski kombajni, ki zaključijo vrsto pobiranja koruze in drobljenja slame, a so lahko prilagojeni tudi za fižol. Ti stroji imajo pogosto odstranljiv podporni komplet konic pod polnilno vrečko, nastavljivo višino strnišča in delovno varnost napenjalne sklopke, kar omogoča majhen obračalni polmer in učinkovito delovanje.
How the Fendt Ideal Combine Works (Crop Flow Animation)
Na trgu so na voljo tudi različni kombajni za buče, ki jih je mogoče prilagoditi za spravilo drugih poljščin. Med njimi izstopajo stroji proizvajalcev, kot so Moty, Ascon3 in Agro-Stahl, ki ponujajo tako rabljene kot nove naprave z različnimi specifikacijami glede širine reza, produktivnosti in moči motorja.
Primeri tehničnih specifikacij in modelov
| Specifikacija | Model SF-120-3 | Model SF-120-4 |
|---|---|---|
| Širina reza (cm) | 120 | 120 |
| Produktivnost (Acre/uro) | 0.65-1 | 0.65-1 |
| Usklajena moč (hp) | 6-9 | 6-9 |
| Celotna dimenzija (cm) | 162*113*82 | 170*98*125 |
| NW/GW (kg) | 108.2 | 124.2 |
V ponudbi se nahajajo tudi rabljeni stroji različnih proizvajalcev in letnikov, kot so Moty KE3000 hydroS (letnik 2019), Moty HydroS (letnik 2021) ter stroji znamke Schrammel, Agrartechnik Theißl in Hochkofler. Novi stroji, kot so Ascon3 AXR 330, Moty KX3 hydroS in drugi, pa predstavljajo najnovejše tehnološke rešitve za učinkovito spravilo.