Tudi najbolj skrbni gospodinjci se kdaj ujamejo pri tem, da nekaj dni pozabijo na posodo s kosilom v zadnjem kotu hladilnika. Vprašanje, ki se takrat poraja, je vedno isto: je to še varno pojesti ali raje vreči stran? Pravilen odgovor lahko prepreči prebavne težave in zastrupitve s hrano, hkrati pa pomaga zmanjšati količino zavržene hrane. Vsak Slovenec na leto zavrže povprečno 73 kilogramov hrane, v povprečju pa raje skuhamo preveč kot pa manj. Če bi vso hrano, ki jo kupimo, tudi pojedli, bi prihranili veliko denarja.
Zakaj je pravilno shranjevanje hrane tako pomembno?
Hrana, ki ni pravilno shranjena ali predolgo stoji, hitro postane leglo bakterij, kot sta salmonela in listerija. Te bakterije se ne vidijo, ne vonjajo in ne okušajo, a lahko povzročijo resne težave s prebavili, še posebej pri starejših in otrocih ali ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Pri občutljivih skupinah so posledice lahko še hujše. Pravilna temperatura hladilnika (približno 4 °C ali 4,5 °C) je prvi korak, toda tudi najbolj hladen hladilnik ne more preprečiti staranja hrane. Hladilnik naj bo opremljen s termometrom, izmerjeno temperaturo na njem redno spremljajte, še posebej v poletnih mesecih ali če se hladilnik pogosto odpira. Hladilnik postavite nekam, kjer bo imel dober pretok zraka. Vsake toliko časa preverite, ali vaš hladilnik pravilno deluje. Da bi se izognili razvoju bakterij, hladilnika nikoli ne napolnite do konca, temveč poskrbite, da bo med hrano pretok zraka. Hladilnik in zamrzovalnik redno čistite.
Ključna pravila za varno shranjevanje in podaljšanje obstojnosti
Ne glede na to, ali hrana prihaja z vašega vrta, trgovine ali restavracije, pravilno ravnanje in skladiščenje omogočata podaljšanje obstojnosti živila, preprečitev fizikalnih, biokemijskih in mikrobioloških sprememb, ali drugače povedano zagotavljanje kakovosti in varnosti.
Ločeno shranjevanje surove in kuhane hrane
Osnovno in hkrati najpomembnejše pravilo pri shranjevanju živil in jedi je to, da surovo in kuhano hrano shranjujete ločeno. Bakterije se namreč, na primer na surovi perutnini in ribah, nahajajo na njihovi površini, zato je pomembno, da te ne onesnažijo že kuhane oziroma tiste hrane, ki jo nameravate pojesti surovo. Nevarno bi bilo namreč, če bi kuhano hrano onesnažili s surovimi živili ali z izcedkom surovega mesa.
Pravilo 2 ur in hitro ohlajanje
Kadar toplotno obdelane hrane (kuhane, pečene ali ocvrte) ne porabimo takoj in jo želimo shraniti, jo moramo ohladiti in shraniti. Med ohlajanjem toplotno obdelanega živila lahko pride do razmnoževanja mikroorganizmov in tvorbe njihovih strupov (toksinov) v živilu, zato jo moramo ohladiti čim hitreje. Pri tem velja "2-urno pravilo": ne glede na to, ali je to hrana, ki vam je ostala, ali jo boste vzeli s seboj, ali pa ste jo pravkar kupili, je pomembno, da hrano ohladite in postavite v hladilnik v roku dveh ur, da se prepreči razmnoževanje mikroorganizmov. Ohladite hrano na sobno temperaturo, preden jo postavite v hladilnik, vendar je ne puščajte stati na pultu ali štedilniku več kot eno uro.
Za hitrejše ohlajanje, lahko hrano razdelimo na manjše porcije ali v tanjše sloje. Posodo s hrano lahko hladimo v koritu z vodo, ki smo ji dodali led. Pazite le, da hrana ni popolnoma pokrita, da se lahko odvečna toplota in vodna para izločita. Ko se ohladi, lahko hrano shranite v hladilniku v nepredušno zaprti posodi.
Pravilna embalaža in razporeditev v hladilniku
Shranjujte v primerne plastične ali steklene posode s pokrovom, ki preprečujejo vdor zraka. Mlečni izdelki se navzamejo vonja in okusa druge hrane, zato jih moramo shranjevati v pokrito posodo in proč od hrane, ki ima močan vonj. Označite posode z datumom, da vedno veste, kdaj ste jed shranili. V hladilniku naj bo gotova hrana shranjena v pokritih posodah in na višjih policah kot surova živila, še zlasti surovo meso, ribe in perutnina. Surovo meso, perutnino in ribe moramo shraniti v najbolj hladen del hladilnika, kjer se temperatura giblje od 0 do 3 stopinje Celzija. Če se vam je nekaj po nesreči razlilo, to nemudoma obrišite, da preprečite razrast mikroorganizmov.
Kako dolgo lahko različna živila hranimo v hladilniku?
Kuhane jedi in omake
- Meso v omaki, pečenke, golaž ali piščanec: 3 do 4 dni. Po tem obdobju jih je bolje zamrzniti ali porabiti. Kuhana ali pečena perutnina se lahko v hladilniku shrani za 3-5 dni.
- Že pripravljene omake: Lahko stojijo v hladilniku največ dva dni, shranjujte jih v steklenih ali keramičnih posodah.
- Juhe in enolončnice: 3 do 4 dni. Juhe in obare so nekoliko bolj obstojne, a jih je treba pred zaužitjem dobro prekuhati. Tako uničite bakterije, ki so se vmes lahko razmnožile.
- Zapečene jedi in narastki (lazanja, musaka ali krompirjev narastek): 3 do 4 dni. So okusni tudi tretji dan, a jih je pred zaužitjem vedno dobro pogreti na visoki temperaturi. Klinika Mayo svetuje pogrevanje, dokler notranja temperatura ne doseže vsaj 74 stopinj. Pri pogrevanju hrano mešajte, da zagotovite enakomerno segrevanje, to naredite tudi, če hrano segrevate v mikrovalovni pečici.
- Testenine: 3 do 5 dni. Po tem obdobju se na njih lahko začnejo razmnoževati bakterije, tudi če izgledajo še čisto sveže.
- Kuhani krompir: 3 do 5 dni. Krompir je varen le, če ga hranite v hladilniku. Pri sobni temperaturi lahko začne hitro gniti ali celo razviti škodljive toksine.
- Pica: 3 do 4 dni. Čeprav jo hladilnik ohrani užitno nekaj dni, okus ni več isti. Če jo želite shraniti dlje, jo raje zamrznite.
- Jedi iz riža: Ostanke pripravljenih obrokov iz riža pojejte v enem dnevu. To pa zato, ker lahko riž vsebuje spore, ki preživijo kuhanje in prerastejo v bakterije, kot je Bacillus cereus, ki proizvajajo toksine, zaradi katerih lahko zbolite, če se ostanki ne ohladijo hitro in pravilno shranijo.
- Namazani (tatarski ali ribji biftek, paštete): Te je najbolje porabiti v istem dnevu, v hladilniku pa jih v zaprti posodi lahko hranite še največ en dan.
- Jedi, ki jih ni smiselno shranjevati: že pripravljen pire ali pražen krompir je nesmiselno shranjevati, tudi špinačne jedi in blitvo je po končani večerji najbolje zavreči.
Surovo meso in mesni izdelki
- Sveže meso: V hladilniku lahko zdrži 3-5 dni. Presenetljivo, nezavito meso je dalj časa uporabno kot zavito. Pri nezavitem mesu se zgornja plast posuši in upočasni razvoj bakterij, ki povzročijo izgubo barve in okusa. Zavito mesto v hladilniku lahko hranimo do tri dni, nezavito pa do pet. Če ne prenesete misli, da bi v hladilniku imeli nepokrit kos mesa, ga spravite v dobro prezračevano posodo ali pa ga bolj narahlo zavijte, da bo zrak še vedno lahko krožil.
- Sveže mleto meso: Lahko v hladilniku zdrži največ dva dni. Mleto meso, ki smo ga imeli v hladilniku, pa ga po manj kot dveh dneh nismo porabili, še lahko prestavimo v zamrzovalnik.
- Sveža perutnina: V hladilniku 1-2 dni.
- Kuhana šunka: Shranjujte jo čim dlje od surovega mesa, v hladilniku ostane sveža najdlje 5 dni.
- Razrezana salama: Če gre za razrezano salamo, jo je potrebno shranjevati v hladilniku in jo pojesti v roku 2-3 dni.
Ribe in morski sadeži
- Sveža, očiščena riba: Mora biti shranjena v hladilniku v zaprtih posodah, pojesti pa jo morate v roku 1-2 dni. Ribe in morski sadeži so med najbolj občutljivimi živili.
- Že pripravljena riba: V hladilniku jo lahko hranite največ 3 dni.
- Dimljena riba: V hladilniku jo imate lahko tudi do 14 dni.
- Rakci, školjke in lignji: V hladilniku ostanejo sveži 1-2 dni.
Mleko in mlečni izdelki
- Neodprto mleko: Zdrži do enega tedna po nakupu. Ko embalažo enkrat odprete, rok uporabe hitro skrajšajte. Sveže mleko lahko na primerni, hladni temperaturi zdrži skoraj ves teden.
- Jogurti: Neodprti celo nekoliko dlje.
- Svež sir: V hermetično zaprtih plastičnih ali steklenih posodah ga lahko v hladilniku shranjujete največ 5 dni. Sveži zrnati sir (cottage cheese) je novo superživilo, ki bi ga morali vsi vključiti v svoj jedilnik.
- Mehki siri: Skupaj s svežim mlekom in smetano imajo krajši rok uporabnosti in se bodo hitro pokvarili, če jih bomo izpostavili višjim temperaturam. Zato jih moramo postaviti na najbolj hladno mesto v hladilniku.
Jajca
- Sveža jajca: So lahko v hladilniku največ 4 tedne. Ne glede na to, kaj nekateri svetujejo, je jajca najbolje shranjevati v hladilniku. Njihov rok uporabnosti se podaljša, v hladilniku pa ostanejo dalj časa sveža.
- Sveži rumenjak ali beljak: Lahko stoji v hladilniku 2-4 dni.
- Trdo kuhana jajca: Lahko shranjujete v hladilniku do 1 tedna, če jih hranite v lupini. Posebej previdni morate biti pri trdo kuhanih jajcih; v zaprti posodi jih lahko hranite največ en dan.
Drugo
- Sveže narezana solata: 1 do 2 dni. Hitro oveni in postane odlična podlaga za razvoj bakterij. Najbolje jo je pojesti še isti dan, najkasneje pa naslednji.
- Kruh: 1 do 2 tedna. V hladilniku zdrži dlje kot na sobni temperaturi, vendar pazite na pojav plesni. Če želite, da ostane svež, ga raje zamrznite.
Kdaj hrano raje zavreči?
Če opazite nenavaden vonj, spremembo barve, sluzast občutek na površini ali pojav plesni, hrane nikoli ne poskušajte "rešiti". Tudi segrevanje ne uniči vseh toksinov, ki so jih proizvedle bakterije. Bolje je zavreči kot tvegati prebavne težave ali zastrupitev. Če so ostanki v hladilniku več kot dva dni, preverite njihovo barvo in vonj. Skoraj vedno lahko presodite, ali je hrana primerna za nadaljnje uživanje. Če vam to ne pove pogled, pa vonj.
Zmanjševanje zavržene hrane s pametnim načrtovanjem
Najboljša rešitev za zmanjšanje zavržene hrane in tveganja je pametno načrtovanje obrokov. Če kuhate večjo količino hrane, takoj po pripravi del porcije zamrznite. Tako boste imeli pripravljene obroke za dni, ko nimate časa kuhati, hkrati pa se boste izognili nepotrebnemu tveganju. Redno preverjajte zadnje police hladilnika, kjer se hrana rada skrije in pozabi.
100 NAČINOV ZA ZMANJŠANJE KOLIČINE ZAVRŽENE HRANE, KI JIH MORATE POSKUSITI
Živila, ki ne spadajo v hladilnik
Nekatera živila velikokrat pomotoma shranimo v hladilnik, pa tja sploh ne spadajo - pravzaprav bi morala biti v shrambi ali kakšnem drugem suhem in temnem prostoru, saj so občutljiva na nizke temperature. V primeru shranjevanja v hladilniku se lahko pojavijo poškodbe in spremeni sestava, kar negativno vpliva na kakovost in okus.
- Krompir: Ne smemo shranjevati v hladilniku, temveč v hladnem, temnem in dobro prezračevanem prostoru.
- Paradižnik: Še ne povsem zreli paradižniki bodo dozoreli na sobni temperaturi, vendar jih moramo umakniti z neposredne sončne svetlobe.
- Sadje, občutljivo na nizke temperature: Banane in ananas ne smemo shraniti v hladilnik.
- Zelenjava: Pred izsušitvijo jo lahko shranimo v preluknjano plastično vrečko v hladnem in dobro prezračevanem prostoru, če v hladilniku nimamo prostora.