Ta članek podrobno obravnava določila Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, s posebnim poudarkom na prilogi 5, ki ureja različne vidike delovnih razmerij, od delovnega časa in letnega dopusta do vloge sindikatov in reševanja sporov.
Splošne določbe in veljavnost pogodbe
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Normativni del pogodbe velja in se uporablja do 31. decembra 1995, medtem ko tarifni del velja in se uporablja do 31. decembra istega leta. Določila pogodbe, še posebej tista iz 5. odstavka, ne smejo zmanjšati pravic delavcev.
Reševanje sporov in arbitraža
V primeru kršitve obveznosti, ki jih je prevzela ena stranka s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Stranki kolektivne pogodbe imenujeta listo arbitrov, ki sodelujejo v posameznih arbitražah. S predlogom o začetku arbitražnega postopka mora tisti, ki je sprožil postopek, imenovati tudi svoje arbitre. V primeru spora vsaka stranka imenuje tri arbitre, pri čemer mora vsak arbiter imeti namestnika. Predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi dokazov arbitraža odloča z večino glasov. Predsednik arbitraže vodi obravnavo, posvetovanje in glasovanje. Njegova dolžnost je, da poskrbi, da se vsa vprašanja vsestransko in popolno proučijo. O obravnavi in posvetovanju se vodi zapisnik. Odločba arbitraže mora biti obrazložena. Izvirnik odločbe in prepisa odločbe, ki se vročijo strankam, podpišejo vsi arbitri. Odločba arbitraže je dokončna.
Odbor za razlago kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa imenujeta sporazumno. Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije je na podlagi 11. točke I. dela Splošne določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in drugi navedeni) na 88. seji obravnaval določbe pogodbe.
Vloga in pravice delavskega predstavništva in sindikatov
Delavsko predstavništvo ima pomembno vlogo pri varovanju pravic delavcev. Pobude, vprašanja in zahteve delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca. V zavodih, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje.
Pravica do zadržanja odločitev
Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja. Istočasno lahko sproži postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja.
Vloga sindikatov
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, stališča in zahteve pristojnim organom. Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
Ure za opravljanje sindikalnih funkcij
Sindikalnim zaupnikom pripada najmanj 4 plačane ure letno za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 100 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne vštevajo sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti na ravni republike (predsednikov sindikata) in čas za sodelovanje v organih zavoda. Zavod je na zahtevo sindikata dolžan izplačati določeno število ur članu sindikata, ki ga za opravljanje dela sindikalnega zaupnika določi sindikat. Okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikati in direktorjem. Za čas opravljanja profesionalne funkcije sindikalni zaupnik sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi. Za čas opravljanja profesionalne funkcije sindikalnega zaupnika javnemu uslužbencu pripada osnovna plača v višini plačnega razreda delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vendar najmanj v višini 30. plačnega razreda.
Delovno pravna imuniteta sindikalnih zaupnikov
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drug zavod ali drugemu delodajalcu, uvrščen med presežne delavce ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat zavoda k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ zavoda pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Zoper sindikalnega zaupnika, ki uživa delovno pravno imuniteto po zakonu o delovnih razmerjih, tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev.
Stavka in nadomestilo plače
V primeru, da delavci stavkajo zaradi kršitve določil kolektivne pogodbe in je kršitev ugotovljena s strani arbitražnega sveta, so za čas stavke upravičeni do nadomestila plače, kot če bi delali.
Sklepanje delovnega razmerja in poskusno delo
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Zavod mora kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Poskusno delo
Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem, ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.
Pripravništvo
Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji, določenimi z zakonom. Pripravniku se trajanje pripravništva podaljša za čas porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ter opravičene odsotnosti, ki skupno presega 20 delovnih dni. Pripravniku do VI. stopnje strokovne izobrazbe pripada 7 dni odsotnosti z dela, pripravniku VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na strokovni izpit.
Ugotavljanje znanja in zmožnosti ter presežni delavci
Delo delavca, za katerega se ugotavlja znanje in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov, je potrebno spremljati najmanj 30 dni, če je delavec razporejen na delovno mesto, ki je razporejeno v tarifni skupini od I do V, in 60 dni, če je delavec razporejen na delovno mesto v VI. do IX. tarifni skupini. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela. Delavcu je treba omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev. Delavec poda svojo izjavo v razgovoru z direktorjem.
Postopek ugovora
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec poda ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, ki jo morajo sestavljati člani z najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Pogodba se posreduje v mnenje sindikatu, če je delavec invalid II. ali III. kategorije.
Presežek delavcev
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoje opravljanja dela na domu se uredijo med zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi. Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme svojo odločitev, mora zahtevati mnenje sindikatov in ga pred sprejemom odločitve obravnavati skupaj s predstavniki sindikatov. V ta namen direktor skliče skupni posvet, na katerega povabi sindikate. Presežek delavcev, ki postane trajen, ugotavlja direktor. To ugotovitev sprejme na podlagi predloga strokovnih služb o obstoju presežka delavcev in določi število in kategorije presežnih delavcev. V isto kategorijo se uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti.
Kriteriji za ohranitev zaposlitve
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Delovna uspešnost se ugotavlja na podlagi enoletnega povprečja ocen delovne uspešnosti iz 81. člena te kolektivne pogodbe oziroma 64. člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list RS, št. 26/91, 6/93). Za delodajalce in pri njih zaposlene javne uslužbence, za katere velja ZSPJS in za delodajalce in pri njih zaposlene delavce, za katere ne velja ZSPJS in izvajajo dejavnost v okviru javne mreže zdravstvene službe ali socialno varstvene dejavnosti (delodajalci in delavci iz 3. in 4. odstavka 1. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Uradni list RS, št. 60-2582/2008) se uporablja naslednje besedilo 3. odstavka 27. člena. Kolikor zavod ni izvajal ocenjevanja delovne uspešnosti po 81. členu te kolektivne pogodbe oziroma po 64. členu kolektivne pogodbe iz leta 1991, pa je v postopku ugotavljanja presežnih delavcev delovno uspešnost potrebno ugotavljati vsaj tri mesece ob uporabi osnov in meril, ki jih določa citirano določilo kolektivne pogodbe.
Za delodajalce in pri njih zaposlene javne uslužbence, za katere velja ZSPJS in za delodajalce in pri njih zaposlene delavce, za katere ne velja ZSPJS in izvajajo dejavnost v okviru javne mreže zdravstvene službe ali socialno varstvene dejavnosti (delodajalci in delavci iz 3. in 4. odstavka 1. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Uradni list RS, št. 60-2582/2008) se uporablja naslednje besedilo 4. odstavka 27. člena. V kolikor zavod ni izvajal ocenjevanja delovne uspešnosti, pa je v postopku ugotavljanja presežnih delavcev delovno uspešnost potrebno ugotavljati vsaj tri mesece.
Poleg delovne uspešnosti se upoštevajo tudi drugi kriteriji:
- Delovne izkušnje.
- Delovna doba.
- Zdravstveno stanje delavca.
- Socialno stanje.
Upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri določanju delavcev, katerih delo je začasno postalo nepotrebno, se uporabljajo kriteriji iz prejšnjega člena.
Delovni čas in razporeditev
Delovni čas delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer delo stalno poteka v kontroliranemu območju ionizirajočega sevanja; delavcev v prosekturi; delavcev v specialnih laboratorijih, za katere so predpisani posebni zaščitni ukrepi pred mutagenimi, teratogenimi, karcinogenimi agensi in materiali, organskimi topili, formalinskimi spojinami, znaša 36 ur tedensko. Direktor spremlja izkoriščenost delovnega časa in ocenjuje podatke o njegovi izkoriščenosti ter občasno, najmanj pa enkrat letno o svojih ugotovitvah obvesti organ upravljanja in sindikat. Razpored dela mora biti objavljen najkasneje do 20. dneva v mesecu za naslednji mesec.
Prazniki in nadomestilo plače
Pri razporejanju delovnega časa zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva se delavca razporeja na delo tako, da ima pravico do odsotnosti z dela na dan praznika, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, in drug z zakonom določen dela prost dan s pravico do nadomestila plače. Izjeme so, ko iz opredelitve tedenskega delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi izrecno izhaja, da delavec na posamezen dan v tednu po pogodbi o zaposlitvi nima delovne obveznosti in je na ta dan praznik, ali če iz razporeditve delovnega časa, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja delavca na delo, tako da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, izhaja, da delavec na dan praznika, ne bi imel delovne obveznosti.
Pri razporejanju delovnega časa se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka. Če je delavcu ta pravica kršena, mu je delodajalec dolžan pri obračunu plače za mesec december posameznega koledarskega leta izplačati odmeno za manjkajoče ure praznovanja, pri čemer je treba za namen izračuna števila manjkajočih ur praznovanja upoštevati, da en dan praznovanja s pravico do nadomestila plače, do katerega so upravičeni zaposleni v enakomerni razporeditvi delovnega časa, znaša 8 ur. Osnova za izračun denarnega nadomestila je plača delavca, kakršno je prejel v mesecu decembru posameznega koledarskega leta.
Delo ob praznikih in nedeljah
Delodajalec lahko delavcu pravico do odsotnosti z dela na dan praznika omeji in ga izjemoma razporedi na delo, če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na dan praznika, vendar največ na 8 takšnih dni letno. Na podlagi pisnega soglasja je delavec lahko razporejen na delo za toliko več dni na dan praznika, za kolikor dni je podal soglasje. Delavec je za delo na dan praznika upravičen do plačila za delo ter plačila ustreznega dodatka. Delavec je lahko razporejen na delo na največ 28 nedelj letno. V to število so vštete tudi nedelje prostega vikenda. V primeru pisnega soglasja delavca se število delovnih nedelj poveča za v soglasju navedeno število. Delodajalec izvede razpored delavcev do 1. januarja 2020. Če delodajalec razporeda ne izvede do 1. januarja 2020, se uporabijo splošna določila.
Letni dopust
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Skupno število dni letnega dopusta posameznega delavca po določilih 36. člena ne more preseči 45 delovnih dni oziroma 55 delovnih dni, če gre za delavce, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, delavce, ki delajo pod psihičnimi obremenitvami iz 5. točke 36. člena. Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času, prebitem na delu. Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe v efektivnem trajanju, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti. Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
Kriteriji za določanje dolžine letnega dopusta
- Delovna doba:
- do 3 leta: 18 dni
- nad 3 do 7 let: 19 dni
- nad 7 do 10 let: 20 dni
- nad 10 do 15 let: 21 dni
- nad 15 do 20 let: 22 dni
- nad 20 do 25 let: 23 dni
- nad 25 let: 24 dni
- Zahtevnost del:
- IX. tarifna skupina: 7 dni
- VIII. tarifna skupina: 6 dni
- VII. tarifna skupina: 5 dni
- VI. tarifna skupina: 4 dni
- V. tarifna skupina: 3 dni
- ostale tarifne skupine: 2 dni
- Posebni delovni pogoji: Letni dopust se poveča za 1 dan za vsak od naslednjih pogojev: hrup in vibracije, prah, večje obremenitve vida (mikroskop, monitor, ultrazvok, računalnik), neugodne klimatske razmere, nevarnost infekcije, delo s kemikalijami (razen citostatikov), večje fizične obremenitve. Skupno število dni dopusta iz te točke lahko znaša največ 3 dni. Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi direktor.
- Specifična dela:
- delo v prosekturi: +10 dni
- delo v intenzivni terapiji III.: +4 dni
- odgovornost za diagnostiko in terapijo: +3 dni
- delo v intenzivni negi in terapiji I. in II. st., operacijski sobi in teamu v urgentni službi: +2 dni
- delo v posebnih pogojih (dežurstvo, izmensko delo, popoldansko, nočno delo, terensko delo): +2 dni (posebni pogoji se ne seštevajo)
- Psihične obremenitve (intenzivno delo z duševno motenimi/prizadetimi osebami):
- težko duševno motene ali prizadete osebe: do 15 dni
- težje motene ali prizadete osebe: 10 dni
- zmerno motene ali prizadete osebe: 5 dni
- lažje motene ali prizadete osebe: 2 dni
- Socialne in zdravstvene razmere:
- za vsakega otroka do 15. leta starosti: +1 dan
- kronične bolezni, ki zahtevajo daljše zdravljenje: +1 dan
- delovni invalid III. kategorije: +2 dni
- delovni invalid II. kategorije: +3 dni
- delavec z najmanj 60 % telesno okvaro: +5 dni
- delavec, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo: +5 dni
- Starost: Delavcu, ki dopolni 55 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
- Delo s citostatiki: Število dni dopusta se poveča glede na izpostavljenost (minimalna, srednja, maksimalna) in opravilo (čiščenje, nega, priprava/raztapljanje, aplikacije). Vrednosti posameznih alinej se seštevajo.
- Delo v območju virov ionizirajočega sevanja: Število dni dopusta se poveča glede na opravila in izpostavljenost (dnevno delo z bolniki, občasno delo, stalno delo). Alinej pod to točko med seboj ne seštevamo.
Če ima zavod delovni čas razporejen na 6 delovnih dni v tednu (vse sobote so delovne), se delavcu za vsakih 5 dni dopusta po kriterijih iz predhodnega člena dopust poveča za 1 dan. V primeru, da sta delovni le dve soboti v mesecu, se delavcu za vsakih 10 dni dopusta po kriterijih iz predhodnega člena dopust poveča za 1 dan. Delavec ima pravico koristiti en dan letnega dopusta po lastni želji.
Odsotnost z dela brez nadomestila plače
V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila plače, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo. O odsotnosti z dela v primerih iz 38. in 39. člena Kolektivne pogodbe.
Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje
Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih. Zavod pošlje svoje delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v tujino predvsem takrat, ko v domačih zavodih tako izpopolnjevanje ni mogoče.
Obveznosti zavoda
Zavod je dolžan poslati svojega delavca na strokovno izpopolnjevanje pred rokom, določenim v prvem odstavku 44. člena, če to zahtevajo potrebe dela. Delavci, ki so razporejeni na delovna mesta od I. do IV. tarifne skupine, imajo pravico do strokovnega izpopolnjevanja: najmanj en dan na vsake tri leta za delovna mesta I. tarifne skupine, najmanj dva dni na vsake tri leta za delovna mesta II. tarifne skupine, najmanj tri dni na vsake tri leta za delovna mesta III. tarifne skupine in najmanj štiri dni na vsake tri leta za delovna mesta IV. tarifne skupine. V letnem programu strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena strokovni svet je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih.
Odsotnost zaradi izpitov
Delavcu pripada tri delovne dni odsotnosti z nadomestilom plače za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje ter deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni do V. stopnje. V primeru, da sekundarij opravlja preizkus usposobljenosti pred komisijo, mu pripada za pripravo na preizkus usposobljenosti petnajst delovnih dni odsotnosti z nadomestilom plače. Nadomestilo iz 5. alineje izključuje nadomestili iz 3. in 4. alineje. Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu z dogovorom.