Kdor ima srečo, da ima svoj košček rodovitne zemlje za obdelovanje in ni pozabil posaditi kodrolistnega ohrovta, lahko mirno trdi, da je imetnik pravcate hranilne bombe. Kodrolistni ohrovt, v slovenskih krajih premalo cenjeni, a zares dragoceni bratranec brstičnega ohrovta, ki je sicer podobno zdrav, ohrani svojo moč tudi po zmrzali. Takrat pravzaprav postane še okusnejši in slajši. Njegove nakodrane liste nabiramo od spodaj navzgor od prve jesenske slane do pomladi.
Zakladnica hranil
Že njegova temno zelena barva priča o tem, da je v njem ogromno klorofila in zato poskrbi za pospešeno razstrupljanje organizma, vzorno delovanje imunskega sistema in dobro počutje. Prav tako vsebuje ogromno kalcija, železa ter vitamine A, C in K. Vitamin K ima pomembno vlogo predvsem pri presnovi ter strjevanju krvi in zmanjšuje možnost za nastanek osteoporoze.
Zmrzal ga še oplemeniti
Kodrolistni ohrovt je izjemno trpežen, saj večino hranljivih sestavin ohrani tudi po zamrzovanju v skrinji. Pogosto ima potem celo še več mineralov in vitaminov kot marsikatera druga sveža zelenjava. Zamrznimo ga torej, še preden nam v hladilniku ovene.
Ohrovt ostane čvrst in svež, če ga največ tri minute kuhamo v vreli soljeni vodi, jo odlijemo, ga popivnamo na kuhinjski brisači, takoj zatem pa spravimo v plastično vrečko ali posodo in damo v zamrzovalnik.
Gojenje kodrolistnega ohrovta
Pravilno sajenje
Kodrolistni ohrovt (Brassica oleracea var. sabellica) sodi med priljubljene tradicionalne zimske vrste zelenjave. Ob tem pa je mogoče to zdravo super živilo uporabiti za enolončnice, solate in smutije. Gojenje te zimske zelenjave, ki ne zahteva veliko nege, sploh ni težko. Ohrovt je rastlina, ki zahteva veliko hranil. Tla morajo biti rahlo ilovnata in vsebovati veliko humusa, hkrati pa morajo imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost. Pri tem imajo rastline najrajši sončne do polsenčne lege. Kar se tiče temperatur, kodrolistni ohrovt nima posebnih zahtev.
Priporočamo vam, da ga najprej vzgojite v setvišču ali manjših loncih. Posamezne sadike lahko posadite v gredo po 6-8 tednih od sredine junija do sredine julija. Pri tem pa upoštevajte potrebno razdaljo med rastlinami 50 × 50 cm. Najbolje je, da tla pred tem oplemenitite z zemljo za paradižnike in zelenjavo. Ta zemlja bo rastlini, ki potrebuje veliko hranil, z dodatkom gnojila zagotovila zadostno količino hranil, hkrati pa tla tudi zrahljala. Po saditvi rastlino dobro zalijte. Redno odstranjujte vsiljivi plevel, saj bo kodrolistni ohrovt tako dobil dovolj svetlobe za rast, v zemlji pa bo ostala zadostna količina hranil in vode za razvoj vaše rastline.
Naš NASVET: Bodite pozorni na to, da ohrovta v 3 letih ne posadite na isto mesto, saj bo v nasprotnem primeru ohrovt izčrpal tisti predel grede in bo tako bolj dovzeten za napad bolezni.
Pravilna nega
Zalivanje
Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo šele sredi poletja ali pozno poleti, zato morate predvsem takrat svoji rastlini privoščiti zadostno količino vode. V splošnem pa ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja sicer ves čas enakomerno vlažna, vendar ne pride do zastajanja vode. To pomaga tudi v boju proti bolham, ki bi lahko poškodovale vaš ohrovt. Če zemljo okrog rastline nagrmadite, boste tako naredili jarek za vodo. Tako bo ohrovt lažje izkoristil dodano vodo in se bo še bolje razvijal.
Gnojenje
Za dobro rast je treba ohrovtu priskrbeti zadostno količino hranil. To najbolje storite z dodatkom gnojila, ki ima visoko vsebnost dušika in fosforja. Ker imajo takšna gnojila dolgotrajni učinek, poskrbijo za krepko rast vašega ohrovta in zelo dober pridelek. Uporabite pa lahko tudi tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo, ki vašemu kodrolistnemu ohrovtu zagotovi še boljši okus in intenzivnejši vonj.
Koprivna in gabezova prevrelka sta primerni za dognojevanje, ker listnati ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti.
Obdobje pobiranja pridelka
Preden poberete kodrolistni ohrovt, ki je poln vitaminov in mineralov, morate počakati na prvo zmrzal pozno jeseni ali pozimi, saj bo okus kodrolistnega ohrovta tako bolj blag, sladkejši in bolj aromatičen. Če najprej odrežete spodnje liste, lahko ohrovt na spodnjem delu stebla znova požene in vrh se bo še dodatno razprl.
Manjši listi so pripravljeni za nabiranje, ko zrastejo do velikosti roke odraslega človeka, kar je približno 20-30 dni po sajenju. Če želite počakati na večje liste, pa okoli 60 dni. Da bo rastlina uspevala, poberite le tri ali štiri liste vsake rastline hkrati.
Velike mlade liste listnega ohrovta trgamo poleti in kasneje od septembra do novembra, v ugodnih razmerah tudi do marca.
Uporaba kodrolistnega ohrovta
V kulinariki je denimo izjemno priljubljen v danski in švedski kuhinji, še posebno kot priloga s pire krompirjem in slanino za silvestrsko večerjo. Sveži kodrolistni ohrovt sicer lahko narežemo tudi v solato, skuto, zmešamo v smutiju ali pa ga ocvremo kot čips ter poljubno začinimo. Prav tako dobro se izkaže v narastkih z mletim mesom in krepkih juhah s čebulo in mesninami. Klasična perutninska ali goveja juha bo še bolj plemenita, če vanjo vržemo tudi košček kodrolistnega ohrovta.
Kodrolisti ohrovt je priljubljen tudi v obliki zdravega čipsa.
How to make Crispy French Fries ! Crispy Delicious ! Potato Chips ! Potato Recipes
Pridelovanje semen
Pridelovanje semen kodrolistnega ohrovta spada med zahtevnejše oblike semenarjenja. Semena kodrolistnega ohrovta posadimo na prostem po zmrzali. Ko zrastejo manjše sadike, jih presadimo od 20 do 30 cm narazen, ker so rastline široke in imajo močne korenine. V prvi rastni sezoni zrastejo listi, ki jih nabiramo za prehrano do pozne jeseni. Za pridelavo semen rastline ohrovta pustimo na prostem čez zimo. Mraz in daljša snežna odeja rastlinam ne škodita. Naslednjo pomlad se steblo rastline močno razveja tudi do 2 m visok, zato rastlina nujno potrebuje oporo (privežemo jo ob palico). Razvejana stebla zacvetijo rumeno. Semena so zrela, ko so stroki rjave barve in začnejo pokati (običajno avgusta). Semena so temno rjave barve.
Semena pridobimo tako, da stroke poberemo v posodo in po njih podrsamo z nogami, kar omogoča sprostitev semen iz strokov. Očiščena in suha semena shranimo v stekleno posodo, ki jo hranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru.
Pri pridelavi semen je pomembno, da v isti rastni sezoni ne pridelujemo semena ostalih kapusnic (brstični ohrovt, zelje, itd.), saj se križajo.
Čeprav je ohrovt uradno dvoletnica, se ga običajno goji kot enoletnico.
Listni ohrovt posadite v rodovitno, dobro odcedno vrtno zemljo na mestu, ki prejme vsaj štiri ure sonca dnevno. Ohrovt sicer prenese nekaj sence in je nasploh izjemno trdoživ. Če imate majhen vrt, ga lahko posadite v zemljo, kjer je predhodno rasel krompir ali grah, nikoli pa ga ne sadite na isto mesto pogosteje kot enkrat na tri leta.
Ohrovt se odlično obnese v hladnem vremenu. Ta trdoživa zelenjava namreč lahko preživi tudi temperature do -15 stopinj Celzija. Običajno njegovi listi pridobijo najboljši okus ravno po jesenski zmrzali.
Ohrovt najbolje raste, če je na soncu od šest do osem ur na dan, vendar nikoli v vročem vremenu.
Ohrovt uspeva v organsko bogati, stalno vlažni in dobro odcedni zemlji. Pred sajenjem dodajte šest centimetrov debelo plast komposta na mesto rasti, da ustvarite temelj za močne rastline.
Rastline ohrovta oskrbujte s približno 1-2 centimetrov vode na teden.
Običajno z boleznimi in škodljivci ni večjih težav. Med boleznimi ga lahko napade črnoba kapusnic, plesen kapusnic. Od škodljivcev lahko opazimo kapusovo muho, kapusovega belina in razne gosenice.
Okrasni ohrovt namesto rož v gredicah ali v nasadu rož.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Vitamin A je lahko v preformirani obliki (retinol), ki se nahaja v živilih živalskega izvora ali kot provitamin (beta karoten), katerega vir je sadje in zelenjava. Beta karoten je močan antioksidant, ta lastnost pa se izgubi, ko se pretvori v obliko vitamina A. Vitamin A je pomemben v boju proti raku (ust, požiralnika, želodca, dojk, pljuč in materničnega vratu), kot tudi pomembno varovalo pred boleznimi koronarnih žil, saj prepreči oksidativne poškodbe lipidov, ki nato tvorijo žilne obloge in s tem povečanje možnosti infarkta. Ima pomembno vlogo pri nastajanja očesnega pigmenta, znan pa je tudi kot vitamin, ki skrbi za lepo kožo in preprečuje prezgodnje staranje.
Temu se pridružuje tudi vitamin C, saj pospešuje nastajanje kolagena, deluje kot antioksidant za proste radikale in pomembno vpliva na izboljšanje imunskega sistema. Nizka vrednost vitamina C v telesu vpliva tudi na padec glutationa. Glutation je najmočnejši med vsemi antioksidanti in skrbi za zaščito celic pred oksidativnim stresom.
Vitamin K se nahaja v dveh oblikah v rastlinah, kot filokinon (K1), menakinon (K2) pa je bakterijskega izvora. Pomemben je za pravilno strjevanje krvi, uravnavanje kalcifikacije mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti in regulira celično delitev.
Ohrovt je bogat tudi z mineralnimi snovmi, predvsem kalijem, bakrom, manganom in železom. Ne pozabimo na pomembne prehranske vlaknine, ki pomagajo uravnavati našo prebavo, odpravljajo zaprtost, pomagajo preprečevati divertikulozo (vrečasto izbočenje stene prebavil) in raka debelega črevesja, saj razstrupljajo črevesje. Pomembno vplivajo tudi na preprečevanje drugih vrst raka, kot so rak pljuč, dojk in materničnega vratu.
Kodrolistni ohrovt je prvenstvena sestavina novega fermentiranega namaza Kodrček.
tags: #kodrolistni #ohrovt #obiranje