Kitajsko zelje (Brassica rapa pekinensis) je zanimiva in vsestransko uporabna kapusnica, ki jo je mogoče brez težav pridelati na domačem vrtu. V Evropi se je pojavilo v sredini 19. stoletja, medtem ko ga v njegovi domovini, na Kitajskem, poznajo že od 5. stoletja dalje. Po svoji zunanjosti je bolj kot zelju podobno kateri od plemenitih sort solate s podolgovato glavo.
Uvod v kitajsko zelje
Opis in značilnosti
Kitajsko zelje je kapusnica, ki oblikuje značilne ponavadi podolgovate in čvrste pobledele glave s krhkimi in nežnimi listi. Za razliko od navadnega belega zelja ti listi precej blažje vplivajo na naš trebušček. Listi so krhki, nežni, nekoliko sladkega okusa. Poznamo dva tipa: zelenega, ki sicer vsebuje več koristnih snovi, a je na videz manj privlačen, in bolj poznanega z okroglimi ali podolgovatimi, trdno sklenjenimi obeljenimi glavami.
Nutritivna vrednost in uporabnost
Kitajsko zelje je zdrava zelenjadnica, ki vsebuje precej vitamina C, aminokislin, mineralov in nekaterih bioaktivnih spojin ter ima zelo nizko kalorično vrednost. Vsebuje tudi veliko antioksidantov in vlaknin, pospešuje prebavo in deluje proti raku. Za razliko od drugih vrst zelja je kitajsko zelje lahko prebavljivo in primerno tudi v dietni prehrani. Liste uživamo sveže ali v različnih jedeh in zelenjavnih omakah. Osrčje glave kitajskega zelja nam služi za pripravo okusne solate, rebra pa so odličen nadomestek belušev. Le kdo še ni slišal za »kimchi« ali kimči, fermentirano kitajsko zelje, ki je izjemno priljubljeno v korejski kuhinji.
Gojenje kitajskega zelja
Optimalni pogoji za rast
Kitajsko zelje je hitro rastoča zelenjava, ki zahteva dobro vrtno zemljo. Najbolje uspeva na polnem soncu in na globokih, rahlih, dobro odcednih in rodovitnih tleh s pH vrednostjo 6-7, ki vsebujejo obilo organske snovi in zadržijo dovolj vlage. Ima skromen koreninski sistem in potrebuje precej vode, predvsem v začetku rasti.
Gnojenje
Gredico dobro pognojimo s kompostom ali različnimi sodobnimi organskimi gnojili. Pred setvijo jo potrosimo s specialnim gnojilom za vrtnine ali NPK gnojilom. Uporabimo lahko tudi organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Dovolj je tudi, če smo predhodno rastlino pognojili s hlevskim gnojem. Pomembno je zagotoviti dovolj kalija za pravilen razvoj.
Kolobarjenje
Gojimo ga kot drugi posevek, torej za zgodnjimi kulturami, kot so zgodnji krompir, fižol, grah, čebula, korenček ali solata. Kitajsko zelje je občutljivo na pojav golšavosti kapusnic, zato ga je priporočljivo pridelovati v 3-4 letnem kolobarju, kar pomeni, da na isti gredici ne gojimo zaporedoma zeljevk.
Zalivanje in zastiranje
Ob setvi ali presajanju ga dobro zalijemo. Presajene sadike redno zalivamo prvi teden dni, nato pa postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. V vodi za zalivanje lahko dodamo stimulator rasti Bio Plantella Vita, ki krepi rastline in pospešuje razvoj korenin. Ko rastline dosežejo velikost 10 do 12 cm, tla okrog njih prekrijemo z organsko prekrivko (slama, pokošeni travni ostanki, lubje), ki preprečuje rast plevela in varuje tla pred izsušitvijo. Pri zastiranju moramo biti previdni, da z delci zastirke ne umažemo rastline z neužitnimi tujki. Lahko pa sadike že presajamo v kompostno zastirko, s čimer dodatno zastiranje ni potrebno. Redno ga tudi okopavamo, da ga ne preraste plevel.
Setev in vzgoja
Kitajsko zelje je rastlina, ki v dolgih dneh poganja cvet (beži v cvet), zato ga sejemo šele takrat, ko se dan krajša, da preprečimo cvetenje. To je od druge polovice julija in v začetku avgusta. Presajamo pa ga lahko še do prvega tedna septembra.
Direktna setev
Direktna setev na stalno mesto je pogosto bolj priporočljiva, saj kitajsko zelje presajanja ne prenaša dobro in lahko zaostaja v rasti. Čas direktne setve v naših rastnih razmerah je od 1. do približno 10. avgusta. Globina setve je 1,5-2,0 cm. Sejemo v vrste po 2-3 semenke v kupčke. Ko rastline začnejo rasti, v vsakem kupčku odščipnemo šibkejše in pustimo le eno močno rastlino. Medvrstna razdalja naj bo 40-50 cm, v vrsti pa razredčimo na 30 cm, tako da imamo od 65.000 do 75.000 rastlin na hektar. V vrsti naj bo razdalja v času, ko sklene glave, 25-40 cm.
Vzgoja sadik
Če se odločimo za vzgojo sadik, jih sejemo v setvenice konec julija in v začetku avgusta. Seme mora kaliti v roku 2 tednov. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Takoj ko opazimo prvi kalček (lahko že v dveh dneh), posode odkrijemo in prestavimo na svetlo mesto. Ko so lepo razviti srčasti klični listi (v roku 7-10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pri pikiranju rastline posadimo globlje, vse do kličnih listov, če so se pretegnile, in se ne dotikamo korenin. Pri poletni vzgoji sadik moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Čas sajenja sadik je nekje od 15. do 20. avgusta.
Popoln vodnik za gojenje napskega zelja: od semena do žetve #vrt #vrtnasveti #domačinstvo
Sorte kitajskega zelja
Obstajata dve vrsti kitajskega kapusa: sorte s krajšimi okroglastimi glavami in sorte z dolgimi ožjimi glavami. Pri nas so na voljo semena hibridov, kot so Nagaoka F1, Yuki F1 in Granat. Hibrid Nagaoka F1 je zgodnje kitajsko zelje, ki oblikuje lepo, pokončno in široko glavo že dobra dva meseca po setvi. Glavice so izredno kompaktne in okusne. Sorta Chico F1 ima valjasto obliko in je odporna proti nekrozam.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Škodljivci
Zelo nevarni so kapusovi bolhači takoj po vzniku oziroma po presajanju. V vrtu si lahko pomagamo s prekrivanjem posevka z gosto tkanimi plastičnimi mrežami, saj je napad bolhača bolj nevaren v sušnih vremenskih pogojih. Bolhačem smrdi tudi paradižnik, zato lahko samosevce paradižnika s komposta redno obrezujemo, jih namakamo v vodi za 24 ur in škropimo po kitajskem kapusu. Sadike dobro zalivamo, da čim bolje prenesejo stres presajanja, s čimer se napad bolhačev umiri. Kasneje, ko se začnejo formirati glave, se rade pojavijo listne sovke in gosenice kapusovega belina. Če je posevek prekrit, poškodb od teh škodljivcev ni ali pa jih je zelo malo. V jesenskem času se lahko pojavijo tudi ličinke kapusove muhe, ki se zavrtajo v listne peclje, kar lahko povzroči velik izpad pridelka, saj je treba take liste ob pobiranju odstranjevati.
Bolezni
Od bolezni je zelo nevarna alternarijska pegavost, ki se rada pojavi v toplih septembrskih dneh in pri zgodnejših setvah. Včasih se pojavi tudi bakterijsko gnitje listov. Golšavost kapusnic je prav tako nevarna bolezen, ki se ji lahko izognemo s pravilnim kolobarjenjem. Pri pridelavi v vrtu si lahko preventivno pomagamo z biološkimi pripravki, kot so Bioplantela natur F in Bioplantela super, ter z raznimi dodatki in stimulatorji rasti.
Spravilo in shranjevanje kitajskega zelja za zimo
Čas in način spravila
Kitajsko zelje raste hitro, v 70 do 80 dneh po setvi oziroma 6-8 tednih po presajanju. Takoj, ko ima lepo razvite, podolgovate in čvrste glavice, ga nabiramo za solate ali kuhanje. Režemo ga lahko že devet tednov po setvi. S spravilom ne hitimo, saj prenese veliko mraza in je na vrtu lahko do decembra. Trde zvite glave porežemo v suhem vremenu. Z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Te liste odtrgamo, dokler ne pridemo do lepo izoblikovane kompaktne glavice, korenine pa pustimo v zemlji. V sredini oktobra zunanje liste v celoti odstranimo s posamezne rastline, da na gredi ostanejo zgolj lepe podolgovate glave.
Odpornost na mraz in prezimovanje
Kitajsko zelje tolerira rahlo zmrzal in prenese temperature do -4 °C ali celo -5 °C. Na prostem uspeva tudi, ko so temperature nizke, saj razvite glavice prenesejo te rahle zmrzali. Nižje temperature lahko poškodujejo predvsem zunanje liste, zaradi česar začne zelje prej propadati, a je v notranjosti še vedno užitno. Vse sorte so odporne na mraz, tako da lahko preživijo zimo na prostem, ali pa v hladnih rastlinjakih. V mili zimi, ko mraz v rastlinjak ne prodre globlje od -4 °C, si lahko zagotovimo sveže kitajsko zelje vse do februarja. Jesenski mraz glavicam ne škoduje, zato jih lahko puščamo na rastišču in jih sproti pobiramo ter uživamo sveže vse do pozne jeseni, s čimer se okus še dodatno izrazi, še posebej v solati.
Priprava in optimalni pogoji skladiščenja
Pred shranjevanjem odrezane glave pustimo dva dni veneti na soncu, saj se tako bolje skladiščijo. Shranjujemo le otrebljene glave, ki smo jih obrali pred slano. Na suhem prostoru jih pustimo nekaj dni, da se osušijo, nakar jih zavijemo v časopisni papir (vsako posebej) in zložimo v kartonast zaboj. Tako spravljene glave lahko hranimo v hladni kleti, kjer temperatura ne preseže +5 °C, idealno pa je okoli 1-2 °C in pri relativni zračni vlagi 90%. V takih pogojih ga lahko ohranimo zelo dolgo, celo do februarja ali marca, in tako poskrbimo za okusno in zdravo zelenjavo za celo zimo.