Kitajsko zelje, znano tudi kot kitajski kapus, je hitro rastoča kapustnica, ki je v zadnjem času vedno bolj priljubljena na naših vrtovih. Po svoji zunanjosti je bolj kot klasičnemu zelju podobno kateri od plemenitih sort solate s podolgovato glavo. Za razliko od drugih vrst zelja je kitajsko zelje lahko prebavljivo in se pogosto priporoča v dietni prehrani. Listi so krhki, nežni, nekoliko sladkega okusa ter se uživajo sveži ali v različnih jedeh. Čeprav vsebuje nekoliko manj vitaminov kot nekatere druge kapusnice, je cenjeno zaradi svoje vsestranskosti in hitre rasti.
Ta zanimiva vrtnina izvira iz Kitajske, kjer so jo poznali že od 5. stoletja dalje. V Evropi se je pojavilo šele v sredini 19. stoletja, kjer je hitro pridobilo popularnost.
Gojenje kitajskega zelja
Kitajsko zelje je hitro rastoča zelenjava, ki najbolje uspeva v dobro pripravljeni vrtni zemlji, vendar se dokaj dobro prilagodi tudi manj humoznim in vlažnim tlem. Ker je vrtnina kratkega dne, je ključnega pomena, da se upošteva optimalen čas za setev.
Čas in način setve
- Direktna setev: Kitajsko zelje sejemo v drugi polovici julija in začetku avgusta, lahko pa tudi zadnja dva tedna v juliju in prva dva v avgustu. Globina setve je 1-2 cm. Ob direktni setvi na stalno mesto v vsako jamico vržemo dve semenki in kasneje eno rastlinico odščipnemo.
- Vzgoja sadik: Za vzgojo sadik sejemo v juliju, vzgoja pa poteka zunaj ob vrtni lopi ali v rastlinjaku. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.
- Pikiranje: Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Pri poletni vzgoji sadik moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Sadike s koreninsko grudo dobro prenašajo presajanje, brez nje pa presajanja ne prenaša dobro.
- Presajanje na stalno mesto: Sadike lahko presajamo do prvega tedna septembra.
Priprava tal in sajenje na stalno mesto
Kitajsko zelje ima rado dobro pognojeno, humozno in rahla tla. Pred setvijo ali sajenjem gredico dobro pognojimo s kompostom ali različnimi sodobnimi organskimi gnojili. Uporabimo lahko tudi specialno gnojilo za vrtnine ali NPK gnojilo. Če smo predhodno rastlino na tej gredi pognojili s hlevskim gnojem, dodatno gnojenje morda ne bo potrebno.
Priporočljivo je, da ga sejemo ali sadimo na gredico, s katere smo pred tem pobrali grah, krompir, nizki fižol ali spomladansko setev korenja. Kitajsko zelje sadimo na razdaljo 30×30 cm. Dobro se obnese, če ga sadimo pod še rastočo sladko koruzo, ki senči mlade presajene sadike in jih tako ščiti pred premočnim soncem.
Nega in zalivanje
Presajene sadike redno zalivamo prvi teden dni, nato pa postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Malo več zalivamo do septembra, ko rastlina s svojimi velikimi listi sama zastre tla. Občasno lahko zalijemo tudi z gabezovo brozgo.
Zelo previdno zastremo s slamo, z listjem ali s svežim travnim odkosom, saj z delci zastirke hitro umažemo rastlino z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da sadike že presajamo v kompostno zastirko, saj v tem primeru dodatno (poletno) zastiranje odpade.
Zaščita pred škodljivci
Kitajsko zelje je hitro rastoča kapustnica, ki je žal precej priljubljena med škodljivci. Največjo nevarnost za mlade rastline predstavlja bolhač, zato ga sejemo bolj pozno. Zunanje liste mladih in zrelih rastlin lahko napade bolhač in gosenice metuljev. Tudi polži in ostali zajedavci jo imajo precej radi.
Da bi zmanjšali napad bolhačev, sadike dobro zalivamo, saj se s tem zmanjša stres presajanja in posledično tudi napad. Bolhačem smrdi tudi paradižnik, zato samosevce paradižnika s komposta redno obrezujemo, jih namakamo v vodi za 24 ur in škropimo po kitajskem zelju. Za naravno zaščito pred škodljivci v bližino posadite tudi kapucinke, koper, kamilico, žajbelj in poprovo meto.
Kljub morebitnim napadom živalic, ki odgriznejo del zunanjih listov in povzročijo luknjice, ki so morda videti kot »idrijska čipka«, so glave v notranjosti večinoma lepe in nepoškodovane. Precej manj (velikokrat pa skoraj nič) težav imamo s kapusovo muho in kapusovim belinom.
Pobiranje in shranjevanje
Rastlina zelo hitro razvije večje, že užitne liste. Vendar to še ni znak za pobiranje zrelih, podolgovatih in čvrstih glav, za katere rastlina potrebuje najmanj 80 dni od setve. Kljub temu lahko kitajsko zelje nabiramo za solate ali za kuhanje že takoj, ko ima lepo razvite glave, oziroma devet tednov (približno 63 dni) po setvi, če želimo manj kompaktne glave ali posamezne liste. Od setve do pobiranja kitajskega zelja nas loči slabih 70 dni za zgodnje sorte, medtem ko za polno razvito in kompaktno glavo potrebujemo približno 80 dni.
Želimo si namreč čim več belih listov, ki tvorijo glave. Pri pobiranju z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Te liste odtrgamo, dokler ne pridemo do lepo izoblikovane kompaktne glavice, korenine pa pustimo v zemlji. V sredini oktobra lahko zunanje liste v celoti odstranimo s posamezne rastline, da na gredi ostanejo zgolj lepe podolgovate glave.
Kitajsko zelje lahko ostane na gredi do konca novembra ali celo decembra, saj razvite glavice prenesejo rahle zmrzali do -4 °C. S spravilom ne hitimo, saj rastlina prenese veliko mraza. Nižje temperature lahko poškodujejo predvsem zunanje liste, zaradi česar začne prej propadati, a je v notranjosti še vedno užiten.
Za dolgotrajnejše shranjevanje trde, zvite glave porežemo v suhem vremenu, jih obrežemo pred slano in pustimo nekaj dni na suhem, da se osuše. Nato jih zavijemo v časopisni papir in zložimo v kartonast zaboj. Tako jih lahko v kleti ohranimo zelo dolgo. Presajeno kitajsko zelje lahko presadimo tudi v rastlinjak, saj s tem v mili zimi, ko vanj ne prodre mraz, hujši od -4 °C, zagotovimo sveže kitajsko zelje vse do februarja.
Sorte kitajskega zelja
Na trgu in po naših trgovinah lahko najdete kar nekaj sort kitajskega zelja, ki se razlikujejo po obliki in odpornosti:
- Zelo kompaktna, pokončna in široka glava krasi sorto »nagaoka F1«.
- Valjasto obliko ima sorta »chico F1«, ki je odporna proti nekrozam.
Uporaba kitajskega zelja v kulinariki
Kitajsko zelje je izjemno vsestransko in se odlično poda k različnim jedem, tako sveže kot kuhano. Njegovi krhki in nežni listi so idealni za številne kulinarične kreacije.
Za svežo solato ga narežemo malo debelejše kot navadno zelje in začinimo kot običajno solato, po želji z malo kumine. Uporabimo ga lahko kot osnovo za solate ali kot hrustljav dodatek k drugim zelenjavnim solatam.
Pripravimo ga lahko tudi kot kuhano prilogo. Očiščene liste pokuhamo v slani vodi skupaj z zrnom česna (lahko dodamo olupljen in narezan krompir, sicer pa ga lahko pripravimo tudi brez krompirja in z minimalno vode). Začinimo s soljo, muškatnim oreščkom in poprom.
Kitajsko zelje je odlična sestavina za azijske jedi in hitre ponve:
- Z mesom in papriko: Papriko narežemo na trakce. Očistimo in nasekljamo česen. Na vročem olju prepražimo meso (npr. piščanca ali govedino) ter dodamo papriko. Ko sta lepo zapečena, dodamo česen in kitajsko zelje. Vse skupaj prepražimo in začinimo s sojino omako ter po potrebi še s soljo. Po potrebi dodamo malo vode.
- Z porom, papriko in jajci: Na vročem olju prepražimo por in papriko. Ko sta lepo zapečena, dodamo česen in kitajsko zelje. Vse skupaj prepražimo. V drugi ponvi spečemo vmešana jajca, ki jih nato primešamo zelenjavi.
- S piščancem in čebulo: Piščančje meso nasolimo in na malce olja popečemo iz obeh strani. Meso damo na krožnik in v isti ponvi prepražimo narezano čebulo. Ko začne dobivati barvo, ji dodamo narezan česen in narezano kitajsko zelje. Vse skupaj prepražimo in po nekaj minutah dodamo meso nazaj v ponev.
tags: #kitajsko #zelje #fotografije