Varstvo krompirja pred boleznimi in škodljivci

Uvod v pridelavo krompirja

Krompir je četrta najpomembnejša poljščina v prehrani ljudi in je odigral pomembno vlogo v zgodovini selitve narodov. Zaradi pojava krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) in močno zmanjšanega pridelka je prišlo do pomanjkanja hrane in velikega preseljevanja ljudi. Zato ni zaman rek, da imamo krompir, takrat ko imamo srečo. Mogoče pa to izvira tudi iz dejstva, da moramo pri pridelavi krompirja poleg veliko znanja imeti še kar nekaj sreče.

Pred vrati je sezona saditve krompirja, a moramo ob tem razmišljati tudi o njegovem varstvu. Kmalu po saditvi ga moramo zaščititi pred pleveli. Pridelave krompirja brez uporabe herbicidov si praktično ne moremo predstavljati, saj je pestrost plevelne flore na naših njivah izjemno velika.

Priprava tal in sajenje krompirja

Za sajenje krompirja je ključnega pomena izbira vrtne površine z dobro drenažo in obilico sonca, saj krompir zelo slabo prenaša zastajanje vode. Strokovnjaki za vrtnarjenje priporočajo uporabo certificiranega semenskega krompirja, ker tak krompir ni obdelan s sredstvi za zaviranje kalitve, ki jih pogosto najdemo v trgovinskem krompirju. Pred sajenjem večje gomolje razrežite tako, da ima vsak košček vsaj eno ali dve "očesi", iz katerih bodo kalili novi poganjki. To omogoča bolj uspešno porazdelitev rasti in povečuje možnost za obilnejšo letino.

Pravi čas za sajenje krompirja je predvsem povezan s temperaturo tal, ki mora biti vsaj okoli 7 do 13 stopinj Celzija, da se gomolji uspešno ukoreninijo. Strokovnjaki svetujejo, da se krompir običajno sadi 2 do 4 tedne pred povprečno zadnjo pozebo, kar omogoča izrazitejše segrevanje tal. Če je prst premrzla in preveč mokra, se lahko gomolji zaradi nizkih temperatur tudi hitro pokvarijo oziroma začnejo gniti. Po izkušnjah vrtičkarjev pa je krompir na splošno bolj odporen na hladno vreme kot večina druge zelenjave, zato je zgodnje sajenje povsem možno, dokler tla niso zmrznjena.

Za najboljše rezultate jarke naredite približno 10 cm globoko z razmikom med gomolji okoli 25-30 cm in vrstnim razmikom približno 70-90 cm. Gomolje postavite z "očesi" navzgor in jih pokrijete z nekaj centimetri zemlje. Ko poganjki zrastejo nekoliko nad prst, jih postopoma pokrivate z dodatno zemljo, pri čemer nastane značilen vrh okoli stebla - ta tehnika spodbuja razvoj večjega števila gomoljev in preprečuje zelenjenje zaradi izpostavljenosti svetlobi.

Pomembno je, da krompir zaščitite, če pride do jutranjih temperatur pod lediščem. V takih primerih je priporočljivo, da gredice pokrijete z vrtnarsko kopreno ali zračno tkanino, ki zadržuje toploto in ščiti nežne poganjke. Poleg tega se lahko prst okoli rastočih rastlin 'osuje' z dodatnim kompostom ali prstjo, kar deluje kot izolacija in zmanjšuje vpliv nizkih temperatur.

Po sajenju je ključnega pomena vzdrževanje enakomerne vlage v tleh, saj krompir potrebuje stalno vlago, še posebej v času rasti novih gomoljev. Preveč suhe ali preveč mokre razmere lahko ogrozijo razvoj rastlin. Enako pomembno je odstranjevanje plevela in uporaba mulča, ki pomaga ohranjati temperaturno stabilnost tal in zmanjšuje izhlapevanje vlage.

Priporočamo, da krompir sadite približno enkrat na štiri leta in ga izmenično sadite z drugimi pridelki. Če želite krompir saditi pogosteje, poiščite sadilni material, ki je preverjeno odporen na krompirjevo ogorčico.

Krompir ima najraje peščena do peščeno ilovnata rahla tla. Zelo trdna tla zmanjšajo pridelek. Ne gojite ga na razmočenih tleh. Najbolj potrebuje kalij. Zato jeseni tla pripravite z gnojem ali kompostom.

Varstvo pred boleznimi

Krompirjeva plesen (Phytophtora infestans)

Krompirjeva plesen je zanesljivo najpomembnejša bolezen krompirja. Povzroča jo glivam podoben organizem, oomiceta Phytophthora infestans, ki okužuje vse rastlinske dele. Pomemben vir okužbe so posajeni okuženi semenski gomolji, iz katerih zrastejo nove rastline, ki so že okužene s plesnijo. Znaki se pojavijo zelo zgodaj med rastjo, in sicer v obliki rjavih peg po steblu do rastnega vršička, ki navadno odmre. V vlažnih razmerah je viden sivo bel micelij.

Na listih v začetni fazi okužbe opazimo majhne svetlo sive ali svetlo rjave pege nepravilnih oblik, obkrožene s svetlo zelenim robom. Širjenje peg ni omejeno z listnimi žilami in v optimalnih razmerah hitro napreduje po vsej listni površini. V vlažnem vremenu se na spodnji strani lista na pegah izoblikujejo trosonosci s trosovniki, ki jih vidimo kot sivo bele prevleke. Spodnji listi so običajno bolj prizadeti, saj so bolj občutljivi, hkrati pa so pri tleh tudi ugodnejše razmere za okužbo (večja zračna vlaga). Na steblu se bolezen najpogosteje pojavi v pazduhah listnih pecljev, kjer se voda najdlje zadržuje. Na mestu okužbe stebla potemnijo. Na gomoljih so okužbe sprva površinske, kasneje lahko prodrejo tudi nekaj centimetrov v globino. Obolelo tkivo je suho, rdečkasto rjave barve in daje zrnat vtis, meja med zdravim tkivom pa ni povsem jasna.

Začetno okužbo listja lahko ugotovimo tako, da odtrgamo list krompirja in ga obrnemo proti svetlobi. Na okuženem listu opazimo oljne madeže, take, kot so oljni madeži na listu papirja, če bi ga obrnili proti svetlobi. Prvi vidni znaki okužbe listja s krompirjevo plesnijo pa so rumenkasti do temno zeleni madeži, ki postopoma porjavijo ali počrnijo. Na spodnji strani listov se ob robu peg ob dežju ali rosi vidi snežno bela plesniva prevleka, ki predstavlja mejo med okuženim in zdravim delom lista. Ta beli pas je nezamenljiv znak okužbe s krompirjevo plesnijo.

Varstvo pred krompirjevo plesnijo začnemo ob napovedi protifitoftorne službe oziroma takrat, ko začnemo zapirati vrste. Priporočamo, da sredstva s sistemičnim in polsistemičnim delovanjem menjujete, da se izognete pojavu odpornosti. V primeru, če po škropljenju z dotikalnimi fungicidi pade več kot 25 mm dežja, je potrebno škropljenje ponoviti, saj dež izpere škropivo iz listov. Škropljenja ponavljamo v skladu z navodili za uporabo FFS.

Priporočeni program varstva pred krompirjevo plesnijo:

• Prvo škropljenje: Ko vrste še niso združene. Priporočamo pripravek Antracol® WG, ki krompir varuje tudi pred okužbo s črno pegavostjo krompirjevih listov.
• Drugo škropljenje: Opravimo s polsistemičnim fungicidom Antracol® Combi. S tem pripravkom zatremo tako črno pegavost krompirjevih listov kot krompirjevo plesen.
• Tretje škropljenje: Priporočamo uporabo sistemičnih fungicidov. Uporabimo Melody® Duo, ki deluje kurativno in zatira tako krompirjevo plesen kot tudi črno pegavost krompirjevih listov.
• Četrto in nadaljnja škropljenja: Opravimo z enim najsodobnejših fungicidov za zatiranje krompirjeve plesni, z zgoraj omenjenim pripravkom Infinito®. Pripravek odlikuje dolgotrajno varstvo, tudi do 10 dni, ob uporabi odmerka 1,6 L/ha. Pripravek lahko uporabimo do štirikrat v eni rastni sezoni. Infinito® je tudi odlična izbira za zadnje škropljenje zgodnjega krompirja, saj ima karenco le sedem dni, hkrati pa preprečuje naknadne okužbe gomoljev.

Če so pogoji ustrezni za okužbo s črno pegavostjo krompirjevih listov, pripravku Infinito® dodamo pripravek za zatiranje te bolezni.

V Vipavski dolini in v Slovenski Istri je krompir že večji in so že izpolnjeni pogoji za širjenje krompirjeve plesni. Priporočamo preventivno škropljenje, saj bodo nastali po otoplitvi in dežju odlični pogoji za razvoj bolezni. V ostalih višjih hladnejših območjih Primorske, kjer so nasadi krompirja komaj vznikli ali še nerazrasli je nevarnost za razvoj krompirjeve plesni majhna.

Za ekološko zaščito krompirja lahko uporabimo enega od dovoljenih bakrenih pripravkov.

Črna listna pegavost krompirja (Alternaria solani)

Povzročiteljica črne pegavosti krompirjevih listov je gliva Alternaria solani. Ta bolezen je razširjena v vseh pridelovalnih območjih krompirja, vendar večjo škodo povzroča v toplejših in bolj sušnih letih. Gliva prezimi na ostankih krompirja, predvsem v milejših zimah pa lahko ostanki krompirja predstavljajo močan vir okužbe. Do okužbe krompirja pride pri toplem, vlažnem vremenu (24 do 29 °C).

Čas od okužbe listja do prvih vidnih znakov okužbe na listih je odvisen predvsem od občutljivosti sorte, vremenskih razmer in starosti lista. Črna pegavost krompirjevih listov se pojavlja predvsem na starejših listih. Znake okužbe s črno pegavostjo krompirjevih listov lahko najdemo na listih, steblu in gomolju. Na listju opazimo najprej od 1 do 2 milimetra velike črne ali rjave pike. Pri ugodnih vremenskih pogojih se te pege, obkrožene z rumenim vencem, hitro širijo. V pegah, večjih kot 10 milimetrov, se pojavijo koncentrični temnejši krogi. To je najbolj prepoznaven znak okužbe krompirja s črno pegavostjo krompirjevih listov.

Bakrena sredstva in pripravki na osnovi mankozeba in propineba učinkujejo tudi proti črni listni pegavosti krompirja.

Varstvo pred škodljivci

Koloradski hrošč

Prvi rod koloradskega hrošča v Sloveniji opazimo običajno konec maja ali v začetku junija. Najzgodnejša sorta krompirja in škropljenje premagata koloradskega hrošča.

Pri škropljenju rastlin je zelo pomembno, da se ravnate po navodilih izbranega pripravka in tudi upoštevate vse potrebne varnostne ukrepe. Pri škropljenju rastlin je zelo pomembno, da se ravnate po navodilih izbranega pripravka in tudi upoštevate vse potrebne varnostne ukrepe. Vključno z obveznim delom v maski in rokavicah ter po možnosti v zaščitni obleki ali v taki, ki je ne bo škoda vreči ven po vabi hrošča.

Med cvetenjem krompirja mnogi strokovnjaki priporočajo mehansko nabiranje hroščev, to je ročno, saj lahko različni kemični insekticidi negativno vplivajo na prihodnji pridelek. Če pa je hroščev veliko, je priporočljivo izbrati pripravke, ki so manj strupeni za rastline, na primer "Fitoverm" ali "Akarin" - ta sredstva imajo škodljiv učinek na ličinke koloradskega hrošča.

Med cvetenjem ni priporočljivo zastrupiti hroščev tudi zaradi tega, ker v tem času poteka aktivna tvorba bodočih gomoljev. Kemikalije lahko negativno vplivajo ne samo na same rastline, temveč tudi na koristne žuželke, ki prihajajo opraševati cvetove krompirja. Priporočen čas za uporabo posebnih pripravkov je takoj po ovenenju socvetij.

Čebula, česen in ognjič veljajo za naravne sovražnike koloradskega hrošča, saj ta škodljivec ne prenaša njihovega vonja. Zato strokovnjaki med vrstami krompirja pogosto posadijo te rastline.

Za zanesljivo varstvo krompirja je treba izbrati najboljši program. Pri izbiri med kemikalijami ali ljudskimi zdravili z majhno količino hrošča je priporočljivo dati prednost ljudskim zdravilom. Za te namene so najbolj primerne domače infuzije in decokcije zdravilnih rastlin, na primer infuzijo pelina, celandina, infuzijo česna ali decoction regrata. Ti izdelki so popolnoma varni za krompir v kateri koli fazi njegove rasti, vendar so popolnoma usodni za hrošča.

Žični črvi lahko v krompir vnesejo različne mikroorganizme, ki povzročijo njegovo gnitje. Njihov razvoj traja od 3 do 5 let. Najdemo jih predvsem v zemlji, ki ni bila obdelana več let. Neposredna zaščita ni mogoča, lahko pa uporabite sredstvo Novaferm Viva ali dušikovo apno. Apno uporabite pred suhim kopanjem.

Uši

Mšice na krompirju prenašajo viruse. Med kemičnimi sredstvi priporočamo organofosfate, granulirane insekticide ali karbamate, kot je Pirimor 50 WG z odličnimi ekotoksikološkimi parametri in visoko selektivnostjo samo za mšice. Lahko posežete po insekticidu v obliki razpršila Karate Zeon 5 CS ali biološkem pripravku, ki vsebuje nimbo in olje karanje Karanimba Mikro.

Uporaba biostimulantov in ekoloških pripravkov

Za krepitev rastlin in povečanje njihove odpornosti proti boleznim in škodljivcem lahko uporabimo biostimulante in ekološke pripravke. Ti pripravki delujejo fungistatično in bakteristatično, spodbujajo imunski odziv rastline ter jo krepijo pred napadi patogenov.

Rasti Baker je fungistatično in bakteristatično delovanje (sistemik) z nizko vsebnostjo bakra, nežen do rastline in okolja. Je dovoljen za ekološko pridelavo.

Rasti Fyto 6 je napreden biostimulant, ki spodbuja imunski odziv rastline. Zaradi sistemičnega delovanja prodre v notranjost rastline, kjer zaščita dejansko šteje.

Oba pripravka se obvezno mešata, da je učinek močnejši! Skupaj prodreta v listno tkivo in se sistemsko razporedita po rastlini. Škropimo tako, da od rastlin ne kaplja in curlja.

Foliomax je 100 % naraven pripravek, ki splošno krepi rastline pred plesnimi, glivicami, polži in drugimi tegobami. Pridelek bo 25 do 40 % večji, bolj kakovosten in zgodnejši. Eno pakiranje (300 g) zadostuje za 3 leta, če škropimo vrt velikosti 100 do 150 m2. Prvič ga uporabimo v začetku rasti ali 10 dni po sajenju. Pri rastlinah s krajšo vegetacijo škropimo 2 do 3 krat v sezoni.

Za ekološko zaščito krompirja lahko uporabimo enega od dovoljenih bakrenih pripravkov.

Tabela pripravkov

Kontaktni oz. dotikalni fungicidi registrirani za zaščito pred krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans)

Sistemični in polsistemični fungicidi registrirani za zaščito pred krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans)

Kontaktni oz. dotikalni fungicidi na osnovi bakra registrirani za zaščito pred krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans)

Opomba: Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev ravnajte odgovorno. Pred uporabo vedno skrbno preberite etiketo in priložena navodila.

tags: #kdaj #spricati #krompir

• Ustvarite unikatne igrače doma
• Nakup opreme za sladoled
• Pripravite sočna ameriška rebra
• kje kupiti kostanjevo moko
• Izbira ponve za visoko vročino