Solata (lat. Lactuca sativa L.) ali zelena solata je listna zelenjava, ki jo uvrščamo v družino nebinovk (Asteraceae, alt. Compositae). Je enoletna rastlina, ki je izjemno priljubljena zaradi svoje preproste pridelave, hitre rasti in vsestranske uporabe. Čeprav največkrat pomislimo na sočne, bledo zelene liste zelene solate, obstajajo številne sorte najrazličnejših oblik in barv. Njen ugoden zdravilni učinek na človeško telo so poznali in cenili že stari Grki in Rimljani, v Egiptu pa se uporablja že 2.500 let.
Botanične značilnosti solate
Zelena solata raste v glavah, tako da iz glavne korenine, ki raste v površinski plasti tal, z vsake strani poženejo korenine prvega in drugega reda, ki se nato širijo tudi na nadzemnem delu rastline. Cvetno steblo je razvejano z rumenimi cvetovi, seme pa je drobno. Sestavlja jo okoli 94 % vode, 2 % sladkorja in 1,2 % proteinov. Solata dozori v zelo kratkem času, kljub temu pa uspe v listih nabrati izredno veliko koristnih snovi. V prehrani uživamo svežo, večinoma so zanimivi predvsem listi.
Sorte solate - bogastvo raznolikosti
Po svetu danes vzgajajo več kot 200 kultiviranih sort solate. Na našem področju prevladuje glavnata solata s svojima dvema kultivarjema, maslenko in kristalko. Poleg njih poznamo še kodrolistne ledenke, rimske solate, prostolistne solate-berivke ter mešanico listnatih solat.
Maslenka (Butterhead Type)
Solato z gladkimi in nežnimi ovalnimi listi ter manjšimi glavami imenujemo maslenka. Priljubljena je zaradi svojih mesnatih, mehkih in sočnih listov. Je svetlo zelene barve, glave so lepe in velike. Okus je blag in svež. Pri vzgoji na prostem lahko doseže težo do 500 g, v rastlinjaku pa 100 g.
- Majska kraljica je ena izmed vrst zelene solate iz skupine zgodnjih poletnih sort tipa maslenka.
- Navadni motovilec (lat. Valerianella locusta) je še ena poletna solata tipa maslenka, za katero so značilni svetleči zeleni listi gladkih in valovitih robov.
- Malika je srednje zgodnja sorta maslenka. Na prostem jo vzgajamo od pomladi do jeseni, v rastlinjaku pa ob kontrolirani temperaturi zraka tudi pozimi.
- Amore prav tako sodi med maslenke. Sorta je odporna na visoke temperature in virus solatnega mozaika, zato jo lahko vzgajamo celo leto. Ima velike glavice (okoli 450 g).
Kristalka (Iceberg, Crisphead)
Kristalka ima krhke liste temno zelene, srednje zelene in rumeno zelene barve z rdečkastimi robovi. Glavice so kompaktne, lahko so okrogle ali ovalne.
- Ljubljansko ledenko prištevamo v skupino letnih tipov solate kristalka. Ima okroglo in čvrsto srednje veliko glavico. Sorta je odporna na virus solatnega mozaika in Bremijo NL 1-16, zato je zelo primerna za vzgojo.
- Izboljšana različica ljubljanske ledenke je sorta Leda.
- Druge znane sorte so še Posavka, Vegorka, Bistra ter primorski sorti Tolminka in Belokriška.
Batavija
Batavija je vrsta glavnate solate, ki se po lastnostih uvršča med kristalke in maslenke. Ena izmed najbolj iskanih solat tipa batavija je sorta Funly, ki je primerna tako za spomladansko, poletno kot jesensko pridelavo, saj je odporna proti uhajanju v cvet, kakor tudi nižjim spomladanskim in jesenskim temperaturam.
Rimske solate
Rimske solate dobro prenašajo poletno vročino. Med romanskimi solatami sta zelena (npr. Corsica) in rdeča (npr. Ovired).
Druge poletne in zimske sorte
Med poletne sorte spadajo tudi Unicum, Dalmatinska ledenka, Great Lakes in Gentilina. Za zimsko vzgojo in spravilo so primerne sorte, ki prezimijo, na primer 'Vegorka', 'Zimska rjavka' in mehkolistna glavnata solata 'Nansen'.
Mikro solate
Obstaja tudi posebna vrsta solat, t.im. mikro solate, ki so posebej namenjene vzgoji v posodi.
Optimalni pogoji za vzgojo solate
Tla
Solata potrebuje vlažna in humusna tla, bogata z organskimi snovmi. Tla morajo dobro zadrževati vlago, sicer bodo solate predčasno šle v cvet. Idealna so tla s pH med 6,0 in 7,0, saj je rastlina izjemno občutljiva na visoko koncentracijo soli. Zelena solata najbolje uspeva na rahlih, hladnih tleh z dobro drenažo. Za vzgojo zgodnje solate je priporočljivo uporabljati lažja tla, ki se hitreje segrejejo.
Tla je potrebno obdelati na globini 20-25 cm. Jeseni je zaželeno v tla dobro zaorati hlevski gnoj ali zrel kompost. V zaščitenem prostoru obdelava tal ne predstavlja težave, saj je substrat najpogosteje kvaliteten. Ne glede na to, ali bomo na vrtu sejali ali sadili solato, mora biti zgornji sloj zemlje zrahljan in zdrobljen. Če pa so tla težja, je potrebno v površinski sloj dodati šoto, da se zadrži vlaga in se izboljša sama struktura tal.
Temperatura
Solata je rastlinska vrsta, ki ji ustreza hladnejše vreme in jo je najbolje vzgajati spomladi in jeseni. Optimalna temperatura za rast je med 10 in 15 °C. Za rast in oblikovanje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 °C. Temperature nad 25 °C upočasnijo rast, nad 30 °C pa jo ustavijo in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Rastlina cveti in tvori seme pri 20 - 25 °C. Solata nima pretirano velike potrebe po toploti, zato jo lahko uspešno vzgajamo tudi pozimi v rastlinjaku.
Temperatura za kalitev
Seme začne kaliti pri minimalni temperaturi 2 - 5°C, idealna temperatura za klitje pa je 16-18°C. Semena solate bodo pri temperaturi nad 25°C zelo slabo kalila. V rastlinjaku je pomembno, da je temperatura pred kalitvijo 15 - 18°C, po tem pa 10 - 12°C. Sadike solate se razvijejo v 30-40 dneh, optimalna temperatura za kalitev pa je nekje okoli 20 stopinj Celzija ali manj, zato se nad radiatorjem ne bodo dobro počutile.
Svetloba in vlaga
Solata potrebuje veliko sonca in vlage. Solati na prostem v času razvoja listov bolj ustrezajo krajši dnevi in daljše noči. Slabo prenaša pomanjkanje vlage, dobi slabši okus in tudi hitreje požene v cvet. V rastlinjaku naj bo zračna vlaga med 60 in 70 %.
Setev in vzgoja sadik solate
Čas setve
Solato lahko sejemo skozi celo leto, 12 mesecev, vendar moramo biti pazljivi pri izbiri sorte, saj nekatere ljubijo hladne mesece, druge pa toplejše poletne dni. Za zgodnjo spomladansko pridelavo posejemo prva semena solat že ob ugodnem vremenu v začetku marca. S setvijo domačih sadik solate začnemo v sredini februarja. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta. Čas za setev zimske solate, ki jo bomo jedli zgodaj spomladi, je konec avgusta in september.
Gojenje solate, od semena do žetve 🌱
Vzgoja sadik
Tehnično postopek vzgoje sadik solate poteka enako kot pri cvetači, zelju in kolerabici, le da hitreje doseže »zrelo fazo« sadik in jih tudi prej presajamo na prosto. Za vzgojo domačih rastlin solate potrebujemo posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, organsko zemljo ali kokosov substrat, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice.
Najprej sejemo več semen v večjo posodo ali setvene plošče. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo, potem pa ga še malce pritisnemo, da pride seme v stik s podlago. Za kalitev posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti, saj solata uspešno kali v temi. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C.
Solata vzkali v 3 - 10 dneh. Uporabimo univerzalen substrat, priporočljiva je tudi mikoriza. Za boljšo odpornost rastlin višine približno 4 cm je priporočljivo, da jih poškropite z naravnim pripravkom iz leonardita.
Pikiranje
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna.
Presajanje sadik na prosto
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Zgodnja solata se lahko presadi na vrt že v začetku marca, če je vreme ugodno. Zimske solate se razsadijo pozno jeseni ali februarja.
Priprava in tehnika presajanja
Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Sadimo plitvo, do vratu korenin, da solato zaščitimo pred gnitjem. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.
Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo; v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo lahko tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini.
Sadilna razdalja
Razmik med sadikami je odvisen od bujnosti vrste. Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta gosta sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte. Glavnate sorte tudi uspevajo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Za glavnate solate namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo. Na splošno velja, da je sadilna razdalja za krhkolistne solate med vrstami okrog 40 cm in v vrsti približno 30 cm. Mehkolistne solate lahko sadimo nekoliko bolj skupaj.
Nega solate med rastjo
Za uspešno pridelovanje sočne in mehke solate je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil: poskrbimo za vlažna tla, izkoristimo razpoložljivi prostor, pravilno zalivamo, redno odstranjujemo plevel ter jih pravočasno pobiramo. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno.
Zalivanje
Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Med vzgojo potrebuje veliko vlage - 15 l/m2 dvakrat tedensko. Tudi v suši zalivamo.
Gnojenje
Solata ne rabi posebno močnega gnojenja. Gredice, kjer raste solata, pognojimo s posebej prilagojenim organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Če solata zelo slabo raste, jo je potrebno pognojiti z gnojilom, ki vsebuje več dušika. Med zalivanjem lahko solato tudi dognojite z mineralnim gnojilom. Lahko jo gnojimo s kompostom, rastlinsko prevrelko ali Bio Plantella Nutrivitom za listnato zelenjavo. Solato gnojite pol manj kot paradižnik ali papriko.
Pletje in rahljanje
Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Redno rahljanje tal je zelo pomembno. Po redčenju zemljo med rastlinami rahlo prerahljajte, kar omogoča boljšo izmenjavo zraka in preprečuje zastajanje vlage.
Zastirka
Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Tudi glavnate sorte umažemo z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Če je po redčenju ostalo več prostega prostora, ga lahko zastrete z drobnim kompostom ali suhim listjem. Tako ohranite vlažnost in preprečite rast plevela.
Redčenje vzklile solate - ključ do uspeha
Pri setvi solate pogosto uporabimo preveč semen. Drobna semena hitro padejo pregosto, zlasti če sejemo na roko. Zemlja je vlažna, pogoji ugodni, rastline vzniknejo skoraj vse hkrati. Rezultat je zelen preproga, ki je na prvi pogled obetavna, a se v resnici ne bo razvila v posamezne kakovostne rastline brez naše pomoči.
Pretesno posejana solata tekmuje za svetlobo, hranila in prostor. Rastline rastejo navzgor, listi se stiskajo, sredica ne dobi dovolj zraka, povečana je nevarnost gnilobe in bolezni. Če želimo zdrave, čvrste in okusne rastline, moramo mlado solato razredčiti. Redčenje morda ni najbolj vznemirljiv vrtnarski opravek, a je vsekakor med najpomembnejšimi. Dlje ko je seme v tleh, več možnosti je, da bo slabše kalilo, saj vsebuje zalogo hranil le za določen čas.
Kdaj je pravi trenutek za redčenje?
Solato redčimo takrat, ko imajo rastline dva do štiri prave liste in so visoke nekaj centimetrov. Takrat že jasno ločimo posamezne rastlinice, a še niso razvile močnega koreninskega sistema. Če čakamo predolgo, tvegamo poškodbo korenin tistih, ki jih želimo obdržati. Opazujte rast. Če se listi posameznih rastlin že stikajo, je skrajni čas, da ukrepate.
Kako pravilno razredčiti?
Redčenje opravite zjutraj ali na oblačen dan, v hladnem delu dneva. Tla naj bodo rahlo vlažna. Tako boste lažje izpulili neželene rastline, preostalim pa omogočili, da si opomorejo brez šoka. Ne redčite v vročem soncu, saj se rastline lahko ožgejo, poškodujejo ali začnejo veneti.
Preglejte vrstico ali površino sejanja. Najprej izberite najbolj zdrave, čvrste rastline, ki jih želite obdržati. Nato odstranite tiste, ki so najmanj razvite, poškodovane ali preblizu drugih. Cilj je, da ostanejo le tiste z največjim potencialom. Za odstranjevanje si lahko pomagate s pinceto, tankim leskovim palčkom ali zgolj s prsti. Rastlinico primite pri dnu in jo rahlo potegnite navzgor. Če so korenine zelo prepletene, je bolje, da zgornji del nežno odščipnete, da ne poškodujete sosednjih.
Kakšna razdalja je primerna po redčenju?
Za klasično glavnato solato naj bo razdalja med rastlinami približno 20 do 25 centimetrov. Pri rezani solati je lahko nekoliko manj, okoli 10 do 15 centimetrov. Pazite tudi na razdaljo med vrstami - če ste sejali v vrste. V visoki gredi je priporočljivo, da puščate malo več prostora, saj bo rast bujnejša zaradi toplih in hranljivih tal.
Kaj z odstranjenimi sadikami?
Če so listki že dovolj veliki, jih uporabite v solati kot t. i. baby zelenje. Takoj po redčenju jih operite in uporabite v sveži obliki. Če ste sadili več vrst solate, dobite zanimivo mešanico okusov in oblik. Rastlinice, ki smo jih zaradi redčenja odstranili, lahko posadimo na drugo gredico. Pri presajanju previdno pazite na koreninski vrat in sadike takoj zalijte. Prvih nekaj dni jih senčite ali pokrijte z agrotekstilom.
Bolezni in škodljivci solate
Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Veliko manj težav imamo s sadikami solate, če vzgojimo zdrave ter odporne sadike, ki smo jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin; če opazimo majhno spremembo, ukrepamo takoj.
Škodljivci
- Polži: Obožujejo nežno mlado zeleno solato in lahko požrešno izbrišejo vsako sled za sadikami. Podnevi se skrivajo med plevelom, ostanki rastlin, kamni, deskami in vsem, kar je blizu zemlje. Pomembno je vzdrževati področje okoli poganjkov solate čisto. Zanimivo je, da polži ne obožujejo solate rdeče, rjavkaste in vijolične barve.
- Uši: Predstavljajo štirikratno grožnjo. Izsesavajo vodo in hranilne snovi, kar povzroči zvijanje listov in odmiranje mladih rastlin. Delujejo tudi kot vektorji virusov in pogosto pomagajo pri vnosu bolezni (npr. mozaik). Za boj proti njim so priporočljivi naravni pripravki za zaščito rastlin. Proti listnim ušem delujejo kot "zaščitne rastline" drobnjak, repa in česen.
- Strune: Škodljivci, ki jih lahko zatirate z ekološkimi pripravki. Lovite jih tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti jih okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko sejete tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun.
- Voluhar: Prav tako dela škodo. Za boj proti voluharju na solatnicah se lahko borimo tudi z domačim pripravkom iz česna.
- Metulji (Lepidoptera): Najbolj škodljiva skupina, ki napade solato. Vsaka vrsta ima različne prehranske navade z različnimi življenjskimi ciklusi in se prehranjuje na različnih delih solate.
Bolezni
Pri solati se najpogosteje srečamo z belo gnilobo korenin, krompirjevo plesnijo in sivo plesnijo, lahko pa se pojavijo tudi prstanasta listna pegavost (lat. Myscosphaerella brasiciola), pepelovka in rja. Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe.
- Bela gniloba: Pojavi se pri vzgoji v rastlinjaku, škodo pa lahko povzroči tudi pri vzgoji na prostem, če ne upoštevamo kolobarjenja. Parazit prodre v korenine rastline in povzroči mehko gnitje rastline. Bolezen lahko nastopi v vseh razvojnih fazah solate, vendar večino rastlin napade pred tehnološko zrelostjo. Vse okužene rastline je potrebno zažgati, po vsakem nabiranju pa pobrati odpadle liste, da se zmanjša možnost okužbe.
- Krompirjeva plesen: Napade solato, radič in endivijo v vseh razvojnih fazah. Komaj vzkaljene rastline zaradi plesni uvenijo, na razvitih listih pa se pojavljajo poškodbe različnih velikosti. Napadeni deli se obarvajo rumeno ali svetlo zeleno, starejši listi pa potemnijo ali pa se list stanjša, posuši in postane prozoren.
- Siva plesen: Zadržuje se na solati, radiču in endiviji v vseh razvojnih fazah ter tudi pri transportu in skladiščenju. Pri starejših rastlinah lahko okužbo prepoznamo po temnih vodenih predelih na obroču ali listih, sčasoma pa postane okuženo področje prevlečeno s sivim micelijem.
Pri zdravljenju bakterijskih bolezni uporabljamo fungicide, vendar je potrebno upoštevati njihovo karenco (čas od uporabe fungicida do dovoljenega nabiranja oz. uživanja). Za preprečevanje bolezni so ključnega pomena kolobarjenje, sterilizacija tal in odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov.
Spravilo in uporaba solate
Solata zraste v 45 - 55 dneh. Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Ob ugodnih vremenskih razmerah je možno imeti letno tudi 2 do 3 pridelke solate.
Kdaj in kako obirati?
Solato pobiramo 5 - 10 dni po sajenju, oziroma takrat, ko so sadike že dovolj razvite in so se listi začeli dotikati, a se še ne gnetejo. Glavice naberemo šele, ko dosežejo določeno velikost in obliko. Zrelost solate ugotovite tako, da se z dlanjo dotaknete vrha glavice, odrežete pa takoj nad prvo zadebelitvijo (obročem).
- Prostolistne sorte (berivke): Pobre se jih 7 tednov po sejanju, liste pa je potrebno odrezati tik pred pripravo, ker hitro uvenejo. Pri berivkah ročno oberemo zunanje liste.
- Maslenke: Dozorijo v 7-10 tednih.
- Stožčaste in kodrolistne sorte: Dozorijo v 11-12 tednih.
- Glavnate sorte: Moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem. To je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe.
Najboljša tehnika pri berivkah in rezivkah je sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej.
Skladiščenje in uporaba
Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku. Glavnate solate lahko nekaj dni shranite v hladilniku.
Solata je vsestransko živilo, ki se odlično kombinira z različno zelenjavo, omakami, začimbami in mesom.
Vzgoja solate skozi letne čase
Zgodnja pomlad (februar/marec)
Februarja lahko posejemo domače sadike solate. Čas je tudi za vzgojo sadik zgodnjega zelja, cvetače, brokolija, rukole, redkvice in čebule. Ko zemlja doseže pet stopinj Celzija, lahko sejemo solato na prostem - v celinskem delu Slovenije se to navadno zgodi šele marca, na Primorskem pa seveda prej. Če je vreme ugodno, jo lahko že v začetku marca presadimo na vrt. Z rozetastimi sortami imamo pridelek že v začetku aprila. Mehkolistne sorte solate na prosto sejemo do začetka aprila, krhkolistne spomladanske sorte pa do konca aprila.
Če imate toplo gredo ali neogrevan rastlinjak, lahko poskusite s setvijo solate v njem, prav tako lahko tam sejete rukolo in redkvico, ki kalita že pri dveh stopinjah. Setev v tople grede lahko opravite že januarja, če to dopušča vreme. Že zgodaj lahko presajamo kapusnice in solatnice.
Poletje (maj/junij/julij)
Konec maja nastopi čas glavnatih solat, med katerimi nam mehkolistne solate dajejo pridelek teden do dva hitreje kot krhkolistne. Sredina maja je denimo najpoznejši čas za uspešne setve ljubljanske ledenke. Od sredine maja pa že sejemo poletne sorte (poletne so zato, ker jih takrat pobiramo), kot so krhkolistne solate unicum, dalmatinska ledenka, great lakes, canasta, gentilina, romanska zelena in rdeča solata, od mehkolistnih sort pa atrakcijo. Rimske solate dobro prenašajo poletno vročino, zato jih sejemo julija do konca avgusta.
Jesen (avgust/september/oktober)
Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta. Proti koncu poletja, ko kaljenja semena ne preprečujejo več zelo visoke temperature, spet sejemo spomladanske sorte, kot so ljubljanska ledenka, belokriška, tolmika, bistra. Čas za setev zimske solate je konec avgusta in september. Jesenske solate sejemo septembra in v začetku oktobra, sadike pa presajamo od srede septembra do konca oktobra.
Zima (rastlinjak)
Vzgoja solate v zaprtem prostoru je preprosta in uspešna. Sadike lahko v rastlinjaku presadimo v 20 dneh. Ker solata nima pretirano velike potrebe po toploti in svetlobi, jo lahko uspešno vzgajamo tudi pozimi. V rastlinjaku jo vzgajamo v več turnusih, da čim bolje izkoristimo prostor. Zasajene kocke zalijemo in do kalitve pokrijemo s folijo. Pomembno je, da je temperatura pred kalitvijo 15 - 18°C, po tem pa 10 - 12°C. Zračna vlaga naj bo 60 - 70%. Pozimi lahko vzgajamo sorte kot so 'Vegorka', 'Zimska rjavka' ter mehkolistno glavnato solato 'Nansen'.
Posebnosti vzgoje
Vzgoja v posodah na balkonu
Solata je preprosta in nezahtevna za vzgojo, zato jo lahko pridelamo tudi izven vrta, na primer v posodah na balkonu. Še več, mestna toplota in zaščita pred mrazom ter vetrom solati idealno ustrezajo. Pri vzgoji solate na balkonu je najpomembnejše zalivanje, vzgoja pa se sicer ne razlikuje od vzgoje na vrtu.
Razmnoževanje iz listov ali stebel
Za razmnoževanje lahko uporabite liste ali stebla. Za razliko od razmnoževanja čebule ali zelene pa ne boste mogli ponovno vzgojiti cele glavice solate, ampak samo nekaj listov. Del stebla ali list postavite v plitvo posodo z vodo na okensko polico in menjajte vodo v posodi vsakih 1-2 dni. Kmalu boste opazili, da so začele na dnu poganjati korenine. Po 10 - 12 dneh bo solata dosegla svoj maksimum. Če jo pustite rasti še dlje, bo postala zvita in grenka.
Prehranske in zdravilne lastnosti solate
Solata je dietno živilo, kar dokazuje dejstvo, da 100 g solate vsebuje samo 14 kalorij. Poleg številnih vitaminov (C, A, B, E) vsebuje solata tudi limonino in jabolčno kislino, ki vplivata na njen prijeten okus. Tudi seznam rudnin v solati je precej dolg: od magnezija, železa, silicija, kalcija in številnih drugih rudnin do različnih barvil, flavonoidov in drugih koristnih snovi. Glavnata solata znižuje krvni tlak ter koristno vpliva na delovanje ledvic in srca. Ena najpomembnejših in najbolj pozitivnih lastnosti solate je ravno, da ima sposobnost zaznavanja herbicidov v tleh, saj zelena solata ne bo rasla na tleh, v katerih je veliko herbicidov.