Krompir je ena izmed ključnih živil za prehrano ljudi po vsem svetu, njegova pridelava pa igra pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane in samooskrbe. Sajenje krompirja je eno izmed najbolj priljubljenih opravil vrtičkarjev, saj gre za zelo priljubljeno vrtnino, ki jo lahko gojimo v različnih klimatskih pogojih in ima visok donos.
Kljub temu, da se zdi pridelava krompirja preprosta, se največ napak zgodi že na začetku - pri izbiri semenskega materiala in odločitvi, kdaj ga bomo posadili. Pomembno je, da uporabimo zdrav in močan semenski krompir, ki smo ga predhodno nakalili. Ta postopek sicer ni obvezen, je pa zelo priporočljiv, še toliko bolj pri zgodnjih sortah krompirja, saj s tem precej pospešimo proces rasti.
Zakaj in kdaj kaliti krompir?
Kaljenja se lotimo približno en mesec pred predvidenim datumom sajenja na prostem. Semenski krompir zgodnjih sort začnemo kaliti v zaprtih prostorih februarja ali marca, v zemljo pa ga posadimo v aprilu oziroma takrat, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12 stopinj Celzija. Krompir, ki smo ga predhodno nakalili, bo vzklil tudi do dva tedna prej.
Namen predhodnega kaljenja
S postopkom kalitve gomoljev pospešimo razvoj mladih rastlin, ki so nosilke bodočega pridelka. Na ta način s spodbujanjem razvoja kalčkov in koreninskega sistema pospešimo biološki proces rasti krompirja. Cilj je pridobiti močne kalčke, ki bodo omogočili zgodnejši pridelek. To je še posebej pomembno pri pridelavi mladega krompirja, če ga želimo pobirati že v maju. Kaljeni krompir namreč lahko vzklije že v 15 dneh, medtem ko nekaljeni navadno potrebuje še enkrat dlje.
Med vrtičkarskimi pridelovalci krompirja se pogosto razgreje debata, ali ga velja pred sajenjem nakaliti ali ga posaditi brez svetlobnih kalčkov. Ustrezna sta oba načina, izrazito prednost pa ima nakaljevanje, če želimo čim zgodnejši pridelek, saj s tem zagotovimo hitrejši začetni razvoj, potem ko je enkrat v zemlji.
Postopek kaljenja
Postopek kaljenja je zelo preprost, vendar zahteva upoštevanje določenih pogojev.
Izbira prostora za kaljenje
Predhodno kaljenje krompirja se izvaja v prostorih, kjer lahko zagotovimo določene pogoje. Prostor mora biti predvsem čist, zrak v njem pa suh, nikakor prevlažen, da gomolji ne zgnijejo. Nizka vlažnost, nizka temperatura ter dobra osvetlitev in kroženje zraka so najpomembnejši pogoji v procesu kaljenja.
Izbira semenskih gomoljev
Krompir je zelo občutljiva vrsta. Številne glive, virusi in bakterije povzročajo različne bolezni, prav tako pa krompir napadajo tudi številni škodljivci. Zato je pomembno, da uporabimo zdrave gomolje, ki ne kažejo vidnih znakov bolezni, napadov škodljivcev in poškodb.
Pri nakupu izbirajte semenske gomolje premera vsaj 45-55 mm. Na drobnih gomoljih zrastejo majhni, nežni in tanki kalčki, medtem ko so na debelejših kalčki čvrstejši, krajši in bolj čokati. Takšna bodo pozneje tudi stebla in rastline.
Prav tako velja previdnost pri uporabi doma pridelanih gomoljev za nadaljnjo setev. Mnogim krompir začne kaliti že v skladišču. Pogosta zmota je, da lahko kalčke brez težav potrgamo, saj bodo zrasli novi. Iz takšnih nadomestnih kalčkov zraste več tankih, visokih stebel, ki se hitro lomijo. Zapomnite si: prvi kalčki so najmočnejši. Biti morajo čvrsti, debeli, ustrezne barve in dolgi največ približno 1 cm.
Priprava gomoljev za kaljenje
Gomolje položimo v plitve lesene zaboje, ki jih zložimo enega na drugega. Med vrstami zloženih zabojev nujno pustimo prostor za kroženje zraka. Za kaljenje izberemo le gomolje, ki tehtajo med 40 in 60 g, pri nalaganju v zaboje pa jih vedno obračamo tako, da poganjki ali cime gledajo navzgor.
Pogoji za kalitev in rast kalčkov
Nakaljevanje gomoljev je postopek, kjer gomolje za daljše obdobje postavimo v prostor z ustrezno temperaturo, vlago in osvetlitvijo, da požene t. i. svetlobne kaliče. Podobno kot sadike za rast potrebujejo svetlobo, tudi krompir ne bo vzklil, če ga pustimo v temnem prostoru. Toda za razliko od drugih vrtnin, krompir za to, da vzklije, ne potrebuje rastnega medija, kot je zemlja.
Velja poudariti, da dolge klice, ki jih krompir spomladi odganja v temnem skladiščnem prostoru, v ta namen niso primerne. Po približno enem tednu bi na krompirju že morali videti prve znake kaljenja. Po treh do štirih tednih pa bodo ti najverjetneje že dovolj nakaljeni, da jih posadimo na vrt ali njivo.
Kako obvarovati krompir pred kalitvijo
Temperatura kaljenja
Krompir lahko nakaljujemo pri različnih temperaturah:
- Če ga želimo nakaliti hitro, v 14 dneh, je primerna temperatura do 20 ˚C. V tem primeru bo hitro pognalo manjše število kaličev, rastline pa bodo na polju imele manjše število stebel. Temperaturo je treba nekaj dni pred saditvijo nekoliko znižati, da ne pride do šoka, ko gomolje posadimo v hladnejša tla.
- Drug način je nakaljevanje pri temperaturi od 10 do 15 ˚C. Gomolji nastavijo več kaličev, zato na polju rastline tvorijo večje število nekoliko drobnejših gomoljev.
Svetloba in kakovost kalčkov
Najprimernejša je razpršena dnevna svetloba. Ob ustrezni svetlobi so kaliči trdni, zbiti in močno obarvani ter se ne lomijo. Z nakaljevanjem semenskega krompirja pospešimo vznik za dva tedna. Priporočljivo je za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod prekrivko, in zelo poznih sort. Tako dobimo kratke, močne in zelenkaste kalčke.
Sajenje in nega nakaljenega krompirja
V zadnjih letih opažamo veliko nestrpnosti pri sajenju. Prezgodnje sajenje v premrzlo zemljo pomeni večje tveganje za propad prvih kalčkov, slabši razvoj korenin in večjo občutljivost na pozebo.
Kdaj sadimo
Zgodnje sorte lahko sadimo, ko ima zemlja vsaj 10 °C, saj jih bomo pobirali kot mladi krompir. Pozne sorte pa sadimo šele, ko se tla ogrejejo na najmanj 15 °C. Pri sajenju krompirja je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm, saj se krompir razvija iz korenin in ne iz stebel. Najboljši čas za sajenje krompirja je od marca do aprila, ko je zemlja dovolj segreta. Če je zemlja prehladna (manj kot 10 °C), lahko tvegamo propad gomoljev zaradi hladu v kombinaciji s preveliko vlago v zemlji.
Priprava gredice in razmak sajenja
Na vrtu navadno krompirju namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo. Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem.
- Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm.
- Na gredi širine 75 cm pa imamo dve možnosti:
- Če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka. Pri vseh drugih zelenjavah je greda širine 75 cm idealna za delo, le pri krompirju »ne gre skozi«.
Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir kar »mečejo« v več kot 20 cm globoke jarke, potem pa traja mesec dni, da iz tal požene krompirjeva cima.
Nadaljnja nega
Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila. Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Da bi zagotovili boljšo rast in večji donos, je pomembno, da krompir dobiva dovolj vode in hranil. Voda krompir redno in ga hraniti z organskim gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij.
Bolezni in škodljivci
Klimatske spremembe vplivajo na tradicionalne sorte krompirja, ki postajajo vse bolj dovzetne za bolezni, škodljivce in ekstremne vremenske razmere. Bolezenske težave so prinesle velike izzive za pridelovalce krompirja, saj so se pojavile nove vrste bolezni, ki so bile prej neznane.
- Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Na Vrtu Obilja pojava koloradskega hrošča nimava več že 6 let, odkar imava grede brez prekopavanja in zastrte s kompostno zastirko (rodovitna tla - zdrava rastlina - manj škodljivcev).
- Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor.
- Prizadene ga lahko krompirjeva plesen Phytophthora infestans.
Izbira sorte krompirja
Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pri izbiri sorte je potrebno upoštevati podnebne razmere, v katerih bo sajen, saj nekatere sorte rastejo bolje v hladnejšem podnebju, druge pa v toplejšem. Prav tako je pomembno izbrati sorte, ki so odporne proti boleznim, še posebej proti plesni. Pridelek sorte je tudi pomemben faktor, saj nekatere sorte prinesejo več krompirja kot druge. Na koncu je pomembno izbrati sorto glede na način uporabe.
V zadnjih letih so se pojavile nove sorte krompirja, ki so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni. To je zelo pomembno, saj plesen lahko uniči celotno letino krompirja. Novodobni pristopi v hortikulturi omogočajo sajenje sort, ki so odporne na bolezni, kot so Fusarium, Rhizoctonia in plesen. Te sorte so bile oblikovane s selekcijo genov, ki so odporne na te bolezni. Sorte krompirja Colomba, Camelia in Franceline so primerne za sajenje v različnih klimatskih pogojih in so odporne proti boleznim, zlasti proti plesni.
Ekološko pridelovanje krompirja
Ekološko pridelovanje krompirja je tudi odlična možnost za vrtičkarje, ki želijo pridelovati krompir brez uporabe kemičnih sredstev. Sorta kifelčarja Annabelle je primerna za ekološko pridelavo, saj se ponaša z BIO certifikatom SI-EKO-001 in je srednje odporna proti boleznim.
Ekološko pridelovanje krompirja je pristop k pridelavi krompirja, ki ne uporablja kemičnih pesticidov, gnojil ali drugih kemičnih sredstev. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in uporaba odpornih sort krompirja.
Ekološko pridelovanje krompirja ima številne prednosti. Prva prednost je, da ekološko pridelan krompir ni onesnažen s kemičnimi pesticidi, kar pomeni, da je za zdravje ljudi in okolja varnejši. Prednost je tudi, da ekološko pridelovanje krompirja prispeva k ohranjanju biodiverzitete. Uporaba naravnih metod za zaščito rastlin in uporaba lokalnih, odpornih sort krompirja pomaga ohranjati lokalne vrste in podpira lokalno ekologijo. Med prednosti ekološkega pridelovanja krompirja je tudi prispevek k trajnosti. Ekološko pridelovanje krompirja je trajnostna in zdrava alternativa konvencionalnemu pridelovanju.
Pobiranje pridelka
Nekatere sorte krompirja (lepo) cvetijo, medtem ko druge sploh ne.
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši.
Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.
tags: #kdaj #pripravimo #krompir #za #kalitev