Krompir (Solanum tuberosum) je nepogrešljiva vrtnina, ki ga v Sloveniji po ukazu Marije Terezije iz leta 1767 uvrščamo med najpomembnejša živila. Čeprav izhaja iz Peruja in Andov, so današnje sorte prilagojene različnim klimatskim razmeram, zato ga lahko uspešno gojimo tako na Primorskem kot v celinskem delu države.
Kdaj saditi krompir?
Čas sajenja je odvisen od podnebja, pogojev v tleh in predvidenega datuma zadnje zmrzali. Na splošno velja, da krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje na vsaj 8 °C (za zelo zgodnje sorte lahko za stopinjo manj).
- Sledenje temperaturi tal: Najbolj zanesljiva metoda je uporaba talnega termometra, s katerim merimo temperaturo 10 cm globoko v tleh.
- Vpliv zmrzali: Mlade rastline so občutljive na mraz; pri temperaturah od -1 do -2 °C listi zmrznejo. Priporočljivo je, da krompir sadimo dva do tri tedne pred zadnjim datumom zmrzali.
- Uporaba koprene: Če nasad krompirja prekrijemo s prekrivno tkanino, lahko sadimo nekoliko prej, saj s tem zaščitimo mlade poganjke pred pozebo.
Priprava semenskega krompirja
Za obilen pridelek je ključno kakovostno seme. Priporočljivo je, da kupimo certificiran semenski krompir, saj doma pridelan krompir pogosto nosi bolezni, ki se pokažejo šele po sajenju.
Nakaljevanje
Nakaljevanje poveča zgodnost pridelka za okoli 14 dni. Gomolje razporedimo v zaboje v eni plasti v svetel prostor s temperaturo okoli 18 °C. Idealni poganjki so dolgi do 2 cm, temno zelene ali vijoličaste barve. Gomolji z dolgimi, svetlimi in krhkimi poganjki niso primerni za sajenje; v tem primeru cimo potrgamo in gomolje ponovno kalimo.
Priprava tal in sajenje
Krompir zahteva rahla, prepustna in humozna tla. Težka in razmočena tla z visoko podtalnico zanj niso primerna.
- Kolobar: Krompir sadimo na isto gredo vsako četrto leto. S tem se izognemo nevarnosti za pojav bolezni, kot je navadna krastavost, in škodljivcev, kot je rumena krompirjeva ogorčica.
- Gnojenje: Za uspešno pridelavo priporočamo uporabo ekoloških organskih gnojil (npr. Neem cake), ki delujejo tudi kot insekticid proti strunam in koloradskemu hrošču.
- Gostota sajenja: Pri normalni debelini gomoljev (35-55 mm) sadimo od 4 do 5 gomoljev na m². Pregosto sajenje zmanjša pridelek in poveča nevarnost glivičnih bolezni.
Nega in varstvo pred škodljivci
Krompir je okopavina, ki med rastjo potrebuje redno okopavanje in odstranjevanje plevela. Da bi preprečili pozelenitev gomoljev, rastline redno osipamo z zemljo. Za zaščito pred koloradskim hroščem lahko uporabimo mehanske metode (ročno pobiranje, stresanje v posodo) ali feromonske vabe (npr. Bio Plantella Stop strune) za preprečevanje razvoja ličink.
Alternativni načini sajenja
Za tiste, ki si želite olajšati delo, obstaja t. i. francoski način sajenja:
- Gomolje položimo neposredno na tla (brez oranja).
- Gredico pognojimo z organskim gnojilom v peletih.
- Vse skupaj zastremo s 30 cm debelo plastjo slame.
- Zastirka prepreči rast plevela, med spravilom pa gomolje le poberemo, saj so čisti in na dosegu roke.