Šolska shema je ključen ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije, katerega glavni cilj je pomoč pri oskrbi izobraževalnih ustanov s sadjem, zelenjavo, mlekom in mlečnimi izdelki. Ta pobuda je zasnovana za izboljšanje prehranskih navad otrok in mladostnikov ter spodbuja uživanje zdravih živil.
Zgodovina in razvoj Šolske sheme
Ideja o Shemi šolskega sadja se je rodila leta 2008 in jo je Evropski Svet potrdil ob podpori Evropskega parlamenta. Evropska komisija je shemo pripravila in uvedla z Uredbo Komisije (ES) št. 288/2009. V Sloveniji se je Shema šolskega sadja (SŠS) prvič izvajala s šolskim letom 2009/2010. Takrat se je ukrep imenoval Shema šolskega sadja (SŠS).
Z novo skupno kmetijsko politiko, sprejeto leta 2013, se je shema preimenovala v Shemo šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ). Od 1. avgusta 2017 se je začela izvajati enotna Šolska shema, ki združuje prejšnji shemi šolskega sadja in zelenjave ter shemo šolskega mleka. Njena prva šestletna strategija se je zaključila v šolskem letu 2022/2023, aktualna strategija pa se nanaša na drugo šestletno obdobje, od šolskega leta 2023/2024 do vključno 2028/2029, in predstavlja podlago za načrtno in učinkovito izvajanje Šolske sheme v Sloveniji.
Namen in cilji Šolske sheme
Glavni namen Šolske sheme je povečati uživanje sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih, s posebnim poudarkom na lokalni pridelavi. Dolgoročno si prizadeva izboljšati prehranske navade otrok, ki se oblikujejo že v otroštvu. Šolsko okolje, kjer otroci preživijo pomemben del dneva, ima pri tem velik pomen, saj jim omogoča zdravo izbiro.
Shema je zasnovana za ustavitev trenda zmanjševanja porabe sadja in zelenjave pri otrocih ter hkrati omejevanje naraščanja pojava prekomerne telesne teže, ki povečuje tveganje za bolezni sodobnega časa. Ponujeno sadje in zelenjava iz sheme predstavljata dodano vrednost k vsakdanji šolski prehrani otrok in ne nadomeščata živil, ki so že v okviru redne prehrane. Omogoča ponudbo več sezonskega in lokalno pridelanega sadja in zelenjave ter živil višje kakovosti.
Upravičenci in razdeljevanje proizvodov
V Šolski shemi se učencem v osnovni šoli in otrokom ter mladostnikom v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami brezplačno razdeljuje dodaten obrok sadja in zelenjave oziroma mleka in mlečnih izdelkov.
Kmetijski proizvodi in živila, ki se razdeljujejo v okviru sheme, so razdeljeni na šolsko sadje in zelenjavo (ŠSZ) ter šolsko mleko (ŠM). ŠSZ se nadalje deli na osnovno skupino sveže sadje in zelenjava ter na skupino predelano sadje in zelenjava. Šola se vsako leto odloči, ali bo otrokom razdeljevala le šolsko sadje in zelenjavo, le šolsko mleko ali oboje.
Šole si prizadevajo ponujati sezonsko sadje in zelenjavo že v začetku šolskega leta. Od septembra dalje so na voljo breskve, nektarine, grozdje, slive, češplje, hruške, jabolka, mandarine, kaki, jabolčni krhlji, domače jagode, domače češnje, marelice, lubenice, med zelenjavo pa paprika, paradižnik, por, korenček in drugo.
Šolska shema omogoča brezplačno razdeljevanje različnih vrst sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov učencem vseh socialno-ekonomskih skupin v vseh triadah osnovne šole. Na ta način imajo tudi najbolj ekonomsko ranljive skupine učencev možnost večje dostopnosti do sveže zelenjave, sadja in mleka ter tako morda nadoknadijo izgubljene možnosti v domačem okolju.
Finančni okvir in podpora Evropske unije
Evropska unija državam članicam namenja določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave ter mleka. Skupni proračun EU za shemo znaša 220,8 milijona evrov na šolsko leto, od tega do 130,6 milijona evrov za sadje in zelenjavo ter do 90,1 milijona evrov za mleko. Evropska komisija z izvedbenim sklepom določi dokončno višino EU pomoči na posamezno državo članico za vsako šolsko leto, glede na vsakoletne zahtevke držav članic. Okvirna vrednost pomoči za otroka v šolskem letu znaša 6 evrov za sadje in zelenjavo ter do 4 evre za mleko in mlečne izdelke.
Vsaka država članica lahko ob upoštevanju svojih prednostnih nalog in potreb prenese del sredstev EU za sadje in zelenjavo na mleko ali obratno. Prav tako lahko zaprosi samo za del finančne podpore ali, nasprotno, za dodatna sredstva. Od šolskega leta 2023-2024 imajo prosilci za pomoč tudi možnost zaprositi za predplačila, kar je upravičenih do največ 80 % prosilcev za pomoč.
Nacionalna strategija
Pogoj za sodelovanje države članice EU v Šolski shemi je izdelava nacionalne 6-letne strategije, skladne s predpisi EU. V strategiji mora država opisati:
- cilje,
- kazalnike,
- predvideni proračun,
- ciljne skupine,
- upravičene proizvode,
- spremljevalne izobraževalne ukrepe.
Prerazporeditev sredstev v izrednih razmerah
Komisija je junija 2022 objavila uredbo, v kateri je države EU pozvala, naj pregledajo svoje zahtevke za pomoč v okviru šolske sheme za šolsko leto 2022-2023. Vzrok za to so bile izredne razmere, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Zaradi tega je bila potrebna solidarnost med državami EU, da bi zmanjšali breme za tiste, ki so imele osrednjo vlogo pri oskrbovanju razseljenih ukrajinskih otrok s hrano. Države EU so predložile bodisi dodatni znesek, ki so ga zahtevale v okviru sheme, bodisi znesek nacionalne dodelitve, ki ga niso potrebovale. Vsi neporabljeni zneski so bili preusmerjeni v države, ki so sprejele največje število ukrajinskih otrok.
Izvajanje Šolske sheme v Sloveniji
V Sloveniji omenjeni ukrep izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). Do odobritve za izvajanje Šolske sheme so upravičene osnovne šole, ki so vpisane v razvid, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Prijava šol in načrtovanje
Vsaka osnovna šola, ki želi sodelovati v Šolski shemi za naslednje šolsko leto (ki traja od 1. avgusta tekočega leta do 31. julija naslednjega leta), mora do 1. decembra v letu pred začetkom obdobja sheme oddati elektronsko vlogo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prijava je v celoti elektronska in se opravi na vstopnem spletnem mestu agencije E-kmetija, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Šola se v prijavi odloči, ali bo razdeljevala le sadje in zelenjavo, le mleko ali oboje. Agencija najpozneje do 31. oktobra v letu, v katerem se obdobje izvajanja sheme začne, izda šoli odločbo o odobritvi.
Na začetku šolskega leta mora šola pripraviti Načrt za izvedbo Šolske sheme, kjer opredeli pogostost, čas in način razdeljevanja živil. Vsaka šola si sama izbere dobavitelja v skladu z Zakonom o javnem naročanju - ZJN-3.
Povračilo stroškov
Sredstva iz sheme dobi šola povrnjena za nazaj, na podlagi elektronskih zahtevkov za odobritev izplačila, ki se vlagajo na AKTRP. Agencija izda odločbo o odobritvi vrnjenih sredstev za tri mesečja za nazaj. Zahtevki se vlagajo trikrat letno:
- Prvo obdobje: od 1. septembra do 31. decembra tekočega šolskega leta (oddaja zahtevkov do 31. marca).
- Drugo obdobje: od 1. januarja do 31. marca (oddaja zahtevkov do 30. junija).
- Tretje obdobje: od 1. aprila do 24. junija (oddaja zahtevkov do 24. septembra, čimprej po zaključku pouka).
K šolam, ki so upravičene do pomoči, spadajo šole, ki se jim povrnejo stroški nabave sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov za učence od 1. do 9. razreda. Največja skupna vrednost pomoči na šolo se določi na osnovi vpisanega števila učencev. Za vsako razdelitev je potrebno elektronsko priložiti račune za dobavljene proizvode in potrjen izpisek plačil.
Kontrola in evidence
Šola mora voditi ločene knjigovodske evidence za Šolsko shemo, s katerimi dokazuje, da so bili razdeljeni proizvodi porabljeni izključno za prehrano učencev. Agencija pred izplačilom izvaja preglede na šolah, kjer se pregleda knjigovodstvo šole. Kontrole na kraju samem vključujejo pregled evidenc, vključno s finančno dokumentacijo (računi, dobavnice, bančni izpiski), in uporabo proizvodov, ter se lahko opravijo tudi med izvajanjem spremljevalnih izobraževalnih ukrepov.
Spremljevalni izobraževalni ukrepi in evalvacija
Spremljevalni izobraževalni ukrepi so obvezen del Šolske sheme. Skozi različne dejavnosti se učence povezuje s kmetijstvom, jih izobražuje o zdravih prehranskih navadah, lokalnih prehranskih verigah, ekološkem kmetovanju, trajnostni pridelavi in preprečevanju zavržkov hrane. Šola mora pripraviti načrt izobraževanja in spremljevalnih aktivnosti.
Izvajalec vrednotenja učinkov Šolske sheme je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vrednotenje vključuje e-ankete za šole (učence in učitelje) in izvajalce spremljevalnih izobraževalnih ukrepov. Spletni vprašalniki za učence so anonimni in se izpolnjujejo z namenom ocene učinkovitosti ukrepa in njegovega prispevka k dvigu uživanja sadja in zelenjave v šoli.
Rezultati anket kažejo, da se delež uživanja sadja in zelenjave v šoli povečuje, vendar pa mladostniki še vedno uživajo raje sadje kot zelenjavo, uživanje pa s starostjo upada. Zelenjavo vsak dan uživa 40 % 11-letnikov, 36 % 13-letnikov in 31 % 15-letnikov. Sadje pa vsak dan uživa 49 % 11-letnikov, 40 % 13-letnikov in 29 % 15-letnikov. Te statistike poudarjajo pomen in nujnost nadaljnjega izvajanja in izboljševanja Šolske sheme.
Vsaka šola mora izdelati predpisan plakat o Šolski shemi in ga imeti izobešenega na vidnem mestu ob/na vhodu v šolo. Šole so o Šolski shemi obveščene preko okrožnice Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, po e-pošti in na spletnem mestu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.