Čičerika (Cicer arietinum) je starodavna stročnica, znana po svoji visoki hranilni vrednosti in izjemni prilagodljivosti. Njeno gojenje izvira iz vzhodnega Sredozemlja, kjer je bila bistveni del prehrane in kolobarjenja zaradi sposobnosti njenih korenin, da vežejo dušik v tleh, s čimer izboljšujejo rodovitnost in trajnost vrta. Čičerika je cenjena zaradi vsebnosti beljakovin, vitaminov, mineralov in vseh pomembnih aminokislin. Je tudi odlična zamenjava za fižol, saj ne povzroča napenjanja, in je zelo pomembna v prehrani vegetarijancev.
Značilnosti Čičerike
Čičerika je toplotno zelo zahtevna stročnica, ki dobro prenaša suha in vroča poletja. Je rastlina, odporna na sušo in ekstremne vremenske razmere, še posebej dobro pa se prilagaja zmernemu in toplemu podnebju. Grmički čičerike so visoki do okoli 60 cm in rastejo v nizkih grmih. Zaradi nizke rasti v večini primerov ne potrebujejo dodatne opore, dobro pa se obnesejo tudi, če jih posadimo v lonce. Stroki so majhni, svetlo zeleni ali bledo rumeni, okrogli, napihnjeni in vsebujejo od 1 do 3 velika zrna.
Različne sorte čičerike
Pri gojenju čičerike izbira sorte močno vpliva na končni pridelek. Obstajajo tri glavne vrste čičerike:
- Kabuli: Zrna čičerike kabuli so nekoliko večja in svetle barve, z višjo tržno vrednostjo na Zahodu.
- Desi (črna čičerika): Daje manjša in temnejša zrna, ki so bogata z vlakninami.
- Bengal: Je še manjša in se običajno uporablja v kariju ali drugih jedeh, kjer je zaželeno, da se zrna povsem zmehčajo.
Vaša izbira naj bo odvisna od tega, katere jedi boste pripravljali iz čičerike.
Priprava Zemlje za Sajenje
Preden začnete s sajenjem čičerike, je ključnega pomena, da pripravite zemljo. Čičerika potrebuje rahlo zemljo, ki je dobro prezračena, sicer razvije malo gomoljčkov z bakterijami. Rada ima rodovitna in dobro odcedna tla, najbolje peščeno ilovico. Pred sajenjem za obogatitev dodajte nekaj organske snovi, kot je šotni mah ali kompost. Če želite biti prepričani, da je vaša zemlja primerna, preverite tudi pH-vrednost - običajno najbolje uspeva v tleh s pH-vrednostjo od 5,5 do 7,5.
- Čiščenje zemlje: Odstranite plevel in odpadke prejšnjih pridelkov.
- Priprava in gnojenje: Tla morajo biti rahlo vlažna in obogatena s kompostom ali dobro zrelim gnojem. Čičerika ne potrebuje velikih količin gnojil, vendar ceni fosfor in kalij.
Čas in Način Setve
Čičerika je velika ljubiteljica toplote, zato se v prezgodnji setvi pogosto zgodi, da veliko zrn ne vzklije. V zmernih podnebnih pasovih je najpogosteje sejati ob pozni zimi ali zgodnji pomladi, ko so tla že dosegla vsaj 10 °C. Vendar pa je najbolj primeren čas za setev, ko so tla ogreta vsaj na 15 °C, temperatura zraka pa tudi ponoči ne pade pod 15 °C. Najboljše temperature za rast so med 15 in 30 °C.
Čičeriko sejemo neposredno na stalno mesto, lahko pa tudi vzgojimo sadike, ki jim ob presajanju pustimo koreninsko grudo. Na prosto jo sejemo takrat kot plodovke (paradižnik, paprika) in bučnice (kumare, buče), sredi maja. To opravilo je treba opraviti od 10. do sredine maja. Čičerika med stročnicami najbolj uspeva v toplem, zato jo sejemo šele po ledenih možeh. Čičeriko sejemo nekoliko kasneje, vsekakor po prvem maju. Semena za setev pri nas ne bomo našli v vseh trgovinah, zato si mnogi pomagajo tako, da kupijo seme, ki je namenjeno prehrani.
Setev semen
- Direktna setev: Semena posadite vsaj 3 do 6 cm globoko. Naredite brazde ali jarke, puščajte razdaljo med vrsticami 30-50 cm in 10 cm med rastlinami v vrsti.
- Sajenje v lonce: Izberite posodo globoko vsaj 30 cm.
- Sončna svetloba: Rastlina čičerike potrebuje izpostavljenost soncu vsaj šest ur na dan.
Kako gojiti čičeriko na vrtu
Nega Čičerike Med Rastjo
Gojenje čičerike v vrtu je enostavno, saj dobro prenaša sušo in vročino. Kljub temu je potrebna ustrezna nega za optimalen pridelek.
Zalivanje in gnojenje
Po sajenju zemljo temeljito zalijte. Med kalitvijo in prve dni zemljo ohranjajte rahlo vlažno. Ko rastlina raste, zalivanje prekinite ali ga izvajajte redkeje, pri čemer je dovolj enkrat na teden ali vsaka dva tedna, saj dobro prenaša sušo. Vendar pa ji vode ne sme zmanjkati v času cvetenja, zato ji takrat enkrat na teden namočite tla do globine 30 cm.
Redno gnojite v celotni rastni sezoni, pri čemer uporabite organsko gnojilo ali kompostni čaj, da povečate raven hranil v tleh.
Okopavanje in zaščita
Zemljo okoli posajene čičerike redno okopavajte, da odstranite plevel, ki bi konkuriral za hranila in vlago. Če opazite, da so vaše rastline šibke in povešene, jim zagotovite podporo z vrtno mrežo. To bo rastlinam omogočilo vzpenjanje, zaradi česar boste spodbudili kroženje zraka in s tem zmanjšali verjetnost za razvoj bolezni, kot je pepelasta plesen. Za zaščito tal pred škodljivci in zatiranje plevela na površini okoli vaših rastlin položite plast zastirke. Ta bo hkrati tudi pripomogla k počasnejšemu izhlapevanju vlage v vročih poletnih mesecih.
Škodljivci in bolezni
Če skrbimo za rahlo zemljo in v bližino posadimo tagetes ali kapucinke, s čičeriko ne bomo imeli težav. Kljub temu se lahko pojavijo nekateri škodljivci in bolezni:
- Uši: Običajno se pojavijo na mladih listih.
- Čičerikina muha (Liriomyza cicerina): Lahko poškoduje liste in stroke.
- Fuzarij in plesen: Glivične bolezni so ugodne zaradi prekomerne vlage.
- Škoda zaradi živali: Kunci in drugi majhni sesalci lahko povzročijo hudo škodo na pridelkih.
Kombinacija z drugimi rastlinami
Čičerika dobro uspeva v bližini kapusnic, buč, krompirja, paradižnika, kumar in belušev. Leča in čičerika sta stročnici, zato ju je najbolje sejati ali saditi v bližino kapusnic, ob ohrovte. Prostor lahko najdeta tudi ob bučnicah (kumare, lubenice, bučke, melone), ki jih je v tem primeru bolje gojiti ob opori, da se ne plazijo po tleh in zavirajo lečo in čičeriko pri razvoju. Obe stročnici rahljata tla in v njih puščata ogromno humusa, zato so obvezen člen v vsakem vrtu.
Dozorevanje in Obiranje Pridelka
Čičerika dozori običajno med 90 in 120 dnevi po setvi, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Za uživanje kot posušeno zrnje se obiranje običajno opravi med 3 in 5 meseci po setvi.
Kdaj obirati?
Mlado zrnje v strokih trgate sproti, s čimer boste spodbudili rast in imeli večji pridelek. Zrelo čičeriko pa boste prepoznali po tem, ko stroki postanejo rjave barve in so dovolj veliki, v notranjosti pa se skrivajo velika in čvrsta semena. Trenutno sem pobrala prve pridelke čičerike, ne vem pa če se jo obira tako kot grah in stročji fižol skozi celo sezono.., sem pa zasledila da ta vrsta stročnice ostane na vrtu do septembra in da je odporna na sušo, pri meni pa je(na krasu) v začetku junija, ko smo bili 10 dni brez dežja skoraj čisto porumenela in popadala na tla( imam jo brez opore, posejanih 7 zrnc v jamico). lepo vas prosim, da mi napišete kaj več o vzgoji. Pri čičeriki mlado zrnje v strokih trgate sproti, tako bo pridelek tudi večji. Zrelo čičeriko pa prepoznate po rjavih strokih. To pomeni, da mlade stroke pobirate sproti skozi sezono, za sušena zrna pa počakate, da stroki porjavijo.
Shranjevanje čičerike
Za spravilo pridelka (sušeno zrnje) najprej previdno odrežite stebla približno centimeter nad mestom, kjer se stikajo z zemljo. Nato jih za eden do dva tedna obesite na suho, senčno in dobro prezračevano mesto, da se posušijo. Ko so stroki suhi, jih lahko olupite in zrna shranite na hladnem in suhem mestu, da preprečite rast žuželk in gliv. Zrnje lahko tudi zamrznete; prej ga za 5 minut blanširajte, ohladite v mrzli vodi in osušite.
Kako gojiti čičeriko na vrtu
Priprava in Uporaba Čičerike
Uživamo mlada zrna, sveža ali posušena. Gojenje čičerike na lastnem vrtu prinaša okusen in zdrav pridelek, ki ga je preprosto shraniti in v njem uživati skozi celo leto.
Pred kuhanjem zrna čez noč namočite v vodi (od 12 do 48 ur), nato jih kuhajte vsaj eno uro, da bodo mehka. Čičerika je bogat vir vitaminov, mineralov in vlaknin, ki lahko pomagajo pri izgubi telesne teže, izboljšanju prebave in zmanjšanju tveganja nastanka raznovrstnih bolezni.