Program varstva krompirja pred boleznimi in škodljivci

Krompir je četrta najpomembnejša poljščina v prehrani ljudi in je odigral pomembno vlogo tudi v zgodovini selitev narodov. Njegova pridelava zahteva veliko znanja in tudi nekaj sreče, saj ga napada veliko bolezni in škodljivcev. Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ima pomembno vlogo pri pridelavi zadostnih količin kakovostne in zdrave hrane.

Spremljanje in napovedovanje škodljivcev

Oddelek za varstvo rastlin pri KGZS Zavod Maribor izvaja naloge javne službe zdravstvenega varstva rastlin, kar vključuje spremljanje in napovedovanje pojava najpomembnejših škodljivih organizmov, kot so žuželke, pršice, bolezni in pleveli. Na podlagi teh napovedi pridelovalcem svetujejo najprimernejše ukrepe za zatiranje. Osnova za uspešno delo temelji na več kot štirideset let dobro organizirani prognostični službi, ki deluje po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kolobarjenje in izbira sort

Pomen kolobarja

Z ustreznim kolobarjem vplivamo na ekonomičnost pridelave in zmanjšujemo morebitne negativne vplive na okolje. Krompir zahteva čim širši kolobar, ki naj bo vsaj 4-letni, če je mogoče pa še širši, da se ohranja rodovitnost tal in zmanjšuje populacijski pritisk škodljivih organizmov. Krompirja ne pridelujemo v monokulturi (tj. več let zaporedoma na isti njivi), priporočljiv je vsaj štiriletni, še bolje pa večletni kolobar, ki vključuje več botanično nesorodnih rastlin.

• Koloradski hrošč: Ob preozkem kolobarju povzroča težave že zgodaj spomladi, saj se odrasli osebki hranijo pred zaleganjem in na majhnem krompirju povzročajo znatno objedanje listov, čemur navadno sledi večji napad ličink.
• Krompirjeve cistotvorne ogorčice: Ob ožjem kolobarju se hitreje širijo tudi morebitni karantenski škodljivci, kot so krompirjeve cistotvorne ogorčice.
• Strune: Pomen kolobarja pri obvladovanju strun v tleh je izjemen, saj je na voljo le malo insekticidov za zatiranje, ki kot edini ukrep niso dovolj učinkoviti. Nujno je stremeti k čim manjšim populacijam strun v tleh, tako da so tla večino časa pokrita ali obdelana, kar zmanjšuje možnost zaleganja novih jajčec. Po žetvi žit strnišča ne smejo ostati neobdelana, razen v avgustu, če izvajamo ukrep razpleveljenja s trajnimi pleveli. Druga možnost je uporaba podorin za zmanjševanje populacije strun.
• Talne glive in bakterije: Pridelovalci se zaradi preozkega in nepravilnega kolobarja že srečujejo s problemi, ki jih povzročajo talne glive in bakterije. Te glive (povzročiteljice bele noge, bele trohnobe, črne pikavosti gomoljev ipd.) se prerazmnožijo in lahko povzročajo znake že v nasadu, ob izkopu ali v skladišču slabšajo kakovost.
• Samosevci: Za širjenje krompirjeve plesni in črne listne pegavosti je eden najpomembnejših ukrepov zatiranje samosevcev v kolobarju, kar je pri ozkem kolobarju še toliko bolj pomembno.
• Bakterijske bolezni: Bakterijske bolezni krompirja iz rodu Pectobacterium so tudi v Sloveniji postale pomembne in povzročajo gospodarsko škodo. Pri njihovem obvladovanju je širok kolobar (7 in več let) zelo pomemben ukrep.

V kolobar vključujemo ob glavnih dosevkih tudi neprezimne dosevke. Prezimna ozelenitev ni priporočena, da lahko dovolj zgodaj kakovostno pripravimo tla za saditev krompirja. Krompir ni občutljiv za vrstni red v kolobarju in lahko sledi vsem poljščinam, če le dovolj zgodaj zapustijo tla. Najboljši predposevki so eno- ali večletne detelje, stročnice, oljna ogrščica in gorjušica, primerni pa sta tudi koruza in žita. Bolj previdni moramo biti v zelenjadarskem kolobarju, kjer ni priporočljivo, da sledi razhudnikovkam (sorodnost) ali plodovkam (lahko preveč organske snovi v tleh).

Izbira sorte krompirja

Sodobne sorte so odporne na mnoge bolezni in škodljivce, saj so žlahtnitelji uspeli vnesti v genfond krompirja mnoge odpornosti iz različnih divjih sorodnih vrst iz rodu Solanum. Med sortami so velike razlike v zgodnosti, obliki, debelini in barvi kožice ter mesa gomoljev, pridelku in v njihovem namenu rabe. Zato je pomembno, katero sorto sadimo.

O izboru sort glede na vrsto tal lahko ponudimo le nekaj splošnih nasvetov. Na lahkih, plitvih, peščenih tleh, kjer so poletne suše pogoste, priporočamo saditev zgodnejših sort ter sort, ki oblikujejo debelejše gomolje. Nekatere sorte so tolerantne na sušo in zato tudi primerne za lahka tla. Na težjih tleh uspeva večina sort. Ker so težja tla hladnejša, so manj priporočljiva za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja. Krompirjev nasad na težjih tleh doseže večjo listno maso in zadržuje več vlage, kar ustvarja ugodnejše razmere za pojav krompirjeve plesni.

Lastnosti, ki najbolj vplivajo na kakovost krompirja, so: vsebnost suhe snovi, čvrstost, vlažnost ali moknatost, nagnjenost k razkuhavanju, nagnjenost k sivenju po kuhanju, aroma s priokusi in vsebnost sladkorjev. Najpomembnejša lastnost, ki močno vpliva na kakovost in namen uporabe, je vsebnost suhe snovi v gomoljih. Približno dve tretjini suhe snovi predstavlja pri krompirju škrob, preostalo pa beljakovine (okoli 2 %), vitamini (predvsem vitamin C), celuloza, hemiceluloza, druge organske spojine in minerali. Ob večanju sušine se povečuje predvsem vsebnost škroba. Nekoliko višja vsebnost sušine (okoli 21 %) da krompirju tudi značilen najboljši okus. Nekatere nove sorte so izjemno rodovitne, imajo pa nizko vsebnost sušine in so zato zelo slabe kakovosti.

• Sorte z nižjo vsebnostjo sušine so primerne predvsem za kuhanje. Zgodnje sorte imajo manj suhe snovi (pogosto že od 16 % naprej), saj rastejo manj časa in zato nakopičijo manj škroba.
• Sorte za ozimnico naj imajo vsebnost sušine med 18 in 21 %, pri čemer je pri višji vsebnosti sušine boljša aroma.
• Za pečenje je najprimernejša vsebnost sušine od 20 do 22 %.
• Za pomfrit je najprimernejša sušina okoli 21 %. Če je nižja, je njegova tekstura mazava, če je višja, je pretrda.
• Za pripravo testa in cmokov so primerne bolj moknate sorte, torej tudi z več škroba (22 % in več sušine), ki se lahko že malo razkuhajo.
• Za krompirjev čips naj bo sušina med 21 in 23 %.

Krompir je lahko različno čvrst, od zelo trdega mesa do izjemno rahlega. Nekatere sorte s čvrsto konsistenco se nikoli ne razkuhajo in so primerne tudi za pripravo krompirjevih solat (kuharski razred A). Največ sort uvrščamo v razred B, to so sorte s srednjo vsebnostjo sušine in ne pretrdo konsistenco, primerne za več namenov uporabe. V razredu C najdemo sorte z višjo vsebnostjo sušine, ki so bolj moknate in se tudi razkuhajo, primerne predvsem za pečenje, pomfrit, testo in podobno.

Dober krompir mora imeti tudi odlično aromo. Če je krompir sladek, to ni sprejemljivo in je znak, da se je hranil v prehladnem skladišču. Pri preveč vodenih krompirjih z nizko sušino je aroma prazna, pogosto z zelo močnim kislim priokusom, pogosto tudi zagreni. Da krompir zagreni, je večinoma kriva prisotnost glikoalkaloidov (GA), ki so strupeni. Dovoljena količina GA v krompirju je 10 mg/100 g krompirja. Ker se GA tvorijo na svetlobi, je tak krompir navadno zelen. Zato take gomolje pred kuhanjem odstranimo, saj le en zelen gomolj v loncu povzroči grenak priokus pri vseh gomoljih.

Sivenje krompirja po kuhanju je pogost pojav, ki je sortno značilen, a odvisen tudi od rastnih razmer in tehnologije pridelovanja. Zato nekatere sorte ne sivijo, druge pa. Izbrati pravo sorto je zelo zahtevno, saj moramo poznati naša tla, želeno zgodnost krompirja, kakšno bo varstvo pred boleznimi in škodljivci ter za kakšen namen ga bomo uporabljali. Priporočljivo je pogledati rezultate sortnih preskusov neodvisnih inštitucij, kot je Kmetijski inštitut Slovenije.

Varstvo pred pleveli

Integrirano varstvo pred pleveli v krompirju temelji na mehanskem zatiranju, ki ugodno vpliva tudi na rast krompirja kot okopavine. Na bolj zapleveljenih njivah pa se uporabijo herbicidi. Mehansko zatiranje plevelov (česanje, plitvo okopavanje, osipanje) je tudi edini način, ki ga lahko uporabijo ekološke kmetije. V profesionalni pridelavi si pridelave krompirja brez uporabe herbicidov praktično ne moremo predstavljati, saj je pestrost plevelne flore na naših njivah izjemno velika.

Herbicidi v krompirju

Trajne širokolistne plevele moramo zatreti v predposevku. Vse druge plevele pa lahko zatremo v posevku krompirja. Plevel lahko zatiramo po saditvi pred vznikom ali pa po vzniku krompirja in plevela. Pri izbiri herbicida je pomembno upoštevati navodila o uporabi in biti posebej pozoren na fazo rasti krompirja, da ne bi prihajalo do nepotrebnih fitotoksičnosti in zastojev rasti pri krompirju.

• Zatiranje plevela po saditvi in pred vznikom: Uporabimo herbicid Plateen®. Če krompir posadimo in ga pozneje ne osipljemo, počakamo, da se grebeni uležejo in ob primerni vlažnosti še pred njegovim vznikom posevek poškropimo s pripravkom Plateen®. Če so dnevi sušni, krompir osujemo zvečer in takoj nato poškropimo, da izkoristimo talno vlago za boljše delovanje herbicida. Plateen® ima med vsemi herbicidi v krompirju daleč najširši spekter zatiranja semenskih plevelov. Buzzin je novejši herbicid na osnovi preverjene učinkovine metribuzin za zatiranje plevela v krompirju pred vznikom, v odmerku 0,75 kg/ha. Odlikuje ga možnost kombiniranja z drugimi herbicidi in širok spekter delovanja na enoletni širokolistni ter nekatere vrste ozkolistnega plevela, kot so bela metlika, breskova dresen, njivska vijolica, navadni grint, škrlatno rdeča mrtva kopriva, enoletni golšec, njivski mošnjak, perzijski jetičnik ter med ozkolistnimi pleveli navadna kostreba, enoletna latovka in srakonje. Vrhunsko kombinacijo v času do vznika krompirja predstavljata Sharpen 33 EC (4 L/ha) + Buzzin (0,4 kg/ha).
• Zatiranje plevela po vzniku: Če krompir preseneti in hitro vznikne, ali pa, če je suša prehuda, se svetuje uporaba že dobro znanega pripravka Sencor® SC. Najprimernejši čas za uporabo pripravka Sencor® SC je v času vznikanja plevelov, ko je krompir visok od 5 do 10 centimetrov, ozkolistni pleveli so v fazi kličnih listov, širokolistni pleveli pa v fazi dveh pravih listov. Tako Sencor® SC kot Plateen® preprečujeta ponovni vznik plevelov. Novost na trgu je herbicid Benta 480 SL (a.s. bentazon), ki je namenjen za zatiranje širokolistnega plevela po vzniku krompirja do višine 10 cm v odmerku 2 L/ha.

Varstvo pred boleznimi

V Slovenski Istri in na Goriškem je zgodnji krompir že skoraj strnil vrste ali je v začetku cvetenja, poznejši krompir pa je v fazi bujne rasti. V ostalih višjih predelih Primorske je krompir komaj posajen oz. je v začetnih fazah rasti. Napovedan dež in toplo vreme nudita ugodne pogoje za širitev krompirjeve plesni v nižinah Primorske. V Vipavski dolini in Slovenski Istri so sicer tla relativno suha, vendar napovedan dež in toplo vreme omogočata dovolj vlage na listih krompirja, kar ustvarja odlične pogoje za začetni razvoj in širitev okužbe s krompirjevo plesnijo. Na zgornje Vipavskem in v višjih predelih Primorske zaradi hladnejših noči še ni pogojev za kalitev spor krompirjeve plesni.

V nasadih na Goriškem smo opazili tudi že nekaj okužb s črno listno pegavostjo krompirja (Alternaria solani). Običajno se Alternaria na Primorskem pojavi prej kot okužbe s krompirjevo plesnijo.

Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)

Krompirjeva plesen, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans, je zanesljivo najpomembnejša bolezen krompirja. Za saditev uporabimo samo zdrave gomolje. Do okužbe gomoljev lahko pride med rastjo ali pa pozneje v času spravila. Po okužbi krompirjeve cime je nadaljnji razvoj krompirjeve plesni zelo odvisen od vremenskih razmer. Morebitno okužbo s krompirjevo plesnijo moramo ugotoviti pravočasno.

Začetno okužbo listja ugotovimo tako, da odtrgamo list krompirja in ga obrnemo proti svetlobi. Na okuženem listu opazimo oljne madeže. Prvi vidni znaki okužbe listja s krompirjevo plesnijo so rumenkasti do temno zeleni madeži, ki postopoma porjavijo ali počrnijo. Na spodnji strani listov se ob robu peg ob dežju ali rosi vidi snežno bela plesniva prevleka, ki predstavlja mejo med okuženim in zdravim delom lista. Beli pas je nezamenljiv znak okužbe s krompirjevo plesnijo. Čez določen čas po okužbi s krompirjevo plesnijo steblo in listni peclji porjavijo, lahko tudi počrnijo in odmrejo. Okuženi gomolji imajo na površju nepravilne in rahlo vbočene belo-sive madeže. Pod temi najdemo rjasto rjavo škrobnato tkivo, ki postopoma prehaja v normalno zdravo tkivo.

Črna listna pegavost krompirja (Alternaria solani)

Povzročiteljica črne pegavosti krompirjevih listov je gliva Alternaria solani. Ta bolezen je razširjena v vseh pridelovalnih območjih krompirja, vendar večjo škodo povzroča v toplejših in bolj sušnih letih. Gliva prezimi na ostankih krompirja, predvsem v milejših zimah lahko ostanki krompirja predstavljajo močan vir okužbe. Za okužbo je ugodno toplo vreme (20 - 30 °C) ob višji zračni vlagi in ob izmenjevanju obdobij suhega in vlažnega vremena (plohe). Do okužbe krompirja pride pri toplem, vlažnem vremenu (24 do 29 °C). Čas od okužbe listja do prvih vidnih znakov okužbe na listih je odvisen predvsem od občutljivosti sorte, vremenskih razmer in starosti lista. Črna pegavost krompirjevih listov se pojavlja predvsem na spodnjih, starejših listih.

Znake okužbe s črno pegavostjo krompirjevih listov lahko najdemo na listih, steblu in gomolju. Na listju opazimo najprej od 1 do 2 milimetra velike črne ali rjave pike. Pri ugodnih vremenskih pogojih se te pege, obkrožene z rumenim vencem, hitro širijo. V pegah, večjih kot 10 milimetrov, se pojavijo koncentrični temnejši krogi. To je najbolj prepoznaven znak okužbe krompirja s črno pegavostjo krompirjevih listov.

Program zaščite s fungicidi

Varstvo pred krompirjevo plesnijo začnemo ob napovedi protifitoftorne službe oziroma takrat, ko začnemo zapirati vrste. Priporočamo, da redno spremljate posevke in jih po potrebi zaščitite. Pred uporabo fungicida obvezno preberite in upoštevajte navodilo o uporabi! Pri izkopu zgodnjega krompirja pazite na karenco!

Registrirani fungicidi za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) in črne listne pegavosti (Alternaria solani)

Spodaj je naveden seznam registriranih fungicidov za varstvo krompirja, veljaven na dan 27.5.2024. Pripravki, ki delujejo na obe bolezni krompirja, so priporočljivi za zaščito.

Kontaktni oz. dotikalni fungicidi

Sistemični in polsistemični fungicidi

Kontaktni oz. dotikalni fungicidi na osnovi bakra (dovoljeni za EKO pridelavo)

Varstvo pred škodljivci

Med najbolj pogoste škodljivce krompirja štejemo strune, bramorje, voluharje in koloradske hrošče.

Strune, bramorji, voluharji

Najboljši način zavarovanja krompirja pred škodljivci, kot so strune in bramorji, je že ob njegovem sajenju. Pomembno je, da ne uporabljate zapleveljenega hlevskega gnoja in komposta, ker škodljivce privabljata. Tla gnojite z Nemakil (8-10 kg/100 m2) ali organski kompost z neemovo pogačo. Lahko pa se odločite za zalivanje z ogorčicami v izdelku nemastar (5 mio za 5-20 m2). Tretiranje se izvaja od aprila do oktobra. Gre za popolnoma naraven izdelek, kjer se živi organizmi - entomopatogene ogorčice - prehranjujejo s škodljivci v tleh.

A. Columbo 0,8 MG je talni insekticid v obliki granul za zatiranje talnih škodljivcev, kot so strune, sovke, korenjeve in kapusove muhe ter repični bolhač. Vsebuje aktivno snov cipermetrin. Nanaša se ob setvi ali saditvi rastlin s sejalnikom, z dodatno nameščeno opremo za zadelavo (ikorporacijo) granul v tla.

Koloradski hrošč

Ob pojavu ličnik koloradskega hrošča ali uši uporabimo insekticid Calypso® ali Biscaya®, ki omenjena škodljivca zanesljivo zatreta. Če na listih krompirja opazite ličinke koloradskih hroščev, začnite s škropljenjem rastlin po obeh straneh listov z Neem Azal T/S (30-50 ml/10 l vode) + Basfoliar Aktiv (30-50 ml/10 l vode). Škropljenje ponovite po navodilih. Neem Azal T/S zatira številne škodljivce, ki delajo škodo z objedanjem in sesanjem. Ličinke takoj prenehajo z objedanjem, a z rastlin popadajo šele po nekaj dneh. Hrošči po stiku s sredstvom ležejo sterilna jajca, zato se številčnost ličink zmanjša.

tags: #karsia #skropilni #program #krompir

• Belvedere Resort Izola – popolna destinacija za oddih
• kako narediti najboljše domače pizza kruhke
• Recept za kruh z olivami
• Priprava spomladanskih zvitkov
• Odkrijte bogato ponudbo Tržnice Koseze