Pravilno recikliranje kartona: Vodnik za odgovorno ravnanje z odpadki

Karton je material, ki nas spremlja vsak dan, pogosto ne da bi se tega zavedali. Spletni nakupi, embalaža živil, menjava gospodinjskega aparata ali nakup novih čevljev - v vseh teh primerih imamo v rokah karton. Prav zaradi te stalne prisotnosti se pogosto zdi nepomemben, a pravilno recikliranje kartona je eden najučinkovitejših načinov zmanjševanja količine odpadkov, saj karton ni enkraten material.

Če kartona ne razvrščamo pravilno, izgubi svojo osnovno prednost: možnost ponovne uporabe. Poleg okoljskega vidika ima pravilno razvrščanje tudi ekonomski pomen. Čist karton ima vrednost, umazan ali napačno odložen karton pa pomeni strošek.

Kaj je karton in kakšne vrste poznamo?

Da bi karton pravilno razvrščali, morate najprej razumeti njegovo osnovno sestavo. Karton in papir sta sicer sorodna materiala, vendar nista enaka. Karton je izdelan iz celuloznih vlaken, ki so stisnjena v več plasti ali oblikovana v valovito strukturo. Prav ta zgradba mu daje nosilnost in odpornost.

V vsakdanjem življenju se srečujete z več vrstami kartona, najpogosteje z valovitim kartonom za transportne škatle in gladkim kartonom za embalažo izdelkov.

Kam spada karton: Osnovna pravila razvrščanja

Ena najpogostejših dilem pri ločevanju odpadkov je vprašanje, kaj sodi v papir. V zabojnik za papir in karton sodijo čisti, suhi in prazni kartonski ter papirni izdelki. To so:

• Škatle od dostav
• Embalaža suhih živil
• Kartonske škatlice zdravil
• Papirnate vrečke
• Podobni izdelki

Kateri karton ni primeren za papir?

Težava nastane pri kartonih, ki so delno onesnaženi ali kombinirani z drugimi materiali. V zabojnik za papir ne sodijo:

• Mastna embalaža: Ko se maščoba vpije v karton, papirna vlakna izgubijo možnost kakovostne predelave.
• Moker karton: Vlaga zmanjšuje kakovost recikliranega materiala.
• Karton z aluminijasto plastjo: Embalaža za mleko, sokove ali juhe je tipičen primer materiala, ki združuje karton, plastiko in pogosto aluminij. V teh primerih klasično recikliranje kartona ni mogoče, zato embalaža sodi v zabojnik za embalažo (rumeni pokrov).

Glavno vprašanje ni več videz, temveč stanje materiala. Čist ali le rahlo umazan karton lahko še vedno razvrstite med papir. Podobno velja za embalažo hitre prehrane, kartonske posodice za sladice ali embalažo, ki je bila v stiku s tekočino - če je močno onesnažena, ne sodi v papir.

Priprava kartona za recikliranje

Uspešno recikliranje kartona se ne začne pri zabojniku, temveč že doma ali v pisarni. Najprej je pomembno, da karton izpraznite. Ostanki hrane, polnila ali zaščitni vložki zmanjšujejo možnost recikliranja. Zlaganje kartona ni obvezno, je pa zelo priporočljivo. S tem prihranite prostor v zabojniku in omogočite učinkovitejši transport.

Pot kartona od zabojnika do novega izdelka

Ko karton pravilno odložite v zabojnik za papir, se zanj začne precej daljša pot. Ločeno zbran karton najprej prevzamejo komunalne službe. Te ga odpeljejo v zbirne centre, kjer se material dodatno pregleda in razvrsti. V tej fazi se izločijo večji tujki, kot so plastika, kovina ali močno onesnažen karton.

Iz zbirnih centrov karton potuje v reciklažne obrate, kjer se začne njegova predelava. Tam karton zmešajo z vodo in ga obdelajo tako, da se razpusti v mehko papirnato maso. Ta faza je posebej občutljiva, saj vsaka napaka pri začetnem razvrščanju pomeni več dela, več odpadkov in slabšo kakovost končnega materiala. Ko je papirna masa dovolj čista, se ponovno oblikuje v nove izdelke. Najpogosteje gre za novo kartonsko embalažo, zaščitne kartone ali druge papirne izdelke.

Čeprav se papirna vlakna z vsakim reciklažnim ciklom nekoliko skrajšajo, je karton mogoče večkrat uspešno reciklirati.

Zakaj je pravilno razvrščanje kartona pomembno?

Pravilno razvrščanje kartona ima neposreden vpliv na okolje. Z vsakim kosom kartona, ki ga pravilno ločite, zmanjšate potrebo po novih surovinah. Poleg tega se zmanjša količina odpadkov na odlagališčih. Proizvodnja recikliranega papirja zmanjša onesnaževanje zraka do 95%. Povprečen Slovenec letno porabi približno 185 kilogramov papirja, kar je manj od evropskega povprečja.

Karton ni zgolj odpadek, temveč surovina, ki ima svojo vrednost. Vsakič, ko pravilno presodite, kaj sodi v papir, pomagate ohranjati krožni tok materialov.

Pogoste zmote in miti o recikliranju kartona

• "Se ne splača razvrščati, ker se itak vse zmeša." To ne drži. Ločeno zbiranje je temelj celotnega sistema in omogoča nadaljnjo predelavo.
• "Karton mora biti popolnoma čist." V resnici zadostuje, da ni masten ali moker. Manjše nečistote, kot so ostanki etiket ali lepilnih trakov, ne predstavljajo večje ovire.

Splošna načela in pomen ločevanja odpadkov

Dandanes je ločevanje odpadkov vedno bolj aktualna tema, ki lahko pomembno pripomore k reševanju problema prevelike količine odpadkov. Če ne bomo resno pristopili k ločevanju odpadkov, nas bodo smeti dobesedno zasule. Letno nastaneta na svetu okoli 2.12 milijardi ton odpadkov. Po večini zavržemo stvari, ki smo jih uporabljali le šest mesecev, in vsako leto proizvedemo za 3 % več odpadkov kot prejšnje leto.

Odlaganje kakršnihkoli odpadkov vodi v našo pogubo. Plastika, guma, steklo so snovi, ki so zelo slabo razgradljive oziroma se zelo težko začnejo razkrajati same od sebe. Pomembno je, da poskrbimo za svoje okolje. Tudi sami lahko veliko postorimo za našo naravo in naše okolje, začnemo lahko že pri sebi doma. Pomembno pa je, da odpadke ločujemo pravilno. V nasprotnem primeru lahko dobite celo kazen.

Kategorije odpadkov

Odpadki se delijo v več kategorij:

1. Papir in karton: Čisti, suhi izdelki brez maščob in drugih premazov.
2. Steklo: Steklenice, steklena embalaža, kozarci, stekleničke od parfumov in kozmetične stekleničke. Stekla je nekaj več kot 10 % vseh odpadkov. Steklo lahko 100-odstotno recikliramo in vedno znova uporabljamo, ne da bi ob tem izgubilo na kakovosti. Reciklaža ene steklenice prihrani energije za 30-minutno delovanje računalnika. Odpadki iz stekla se v naravi razkrajajo kar 4000 let!
   Česa se ne odlaga: žarnic, ogledal, avtomobilskega stekla, okenskega stekla, večjih kosov stekla (ti se zbirajo v poslovnih enotah podjetja Surovina).
3. Embalaža (rumeni pokrov): V to kategorijo spada embalaža za sok, jogurt ali mleko, sestavljena iz papirja, plastike in aluminijaste folije. Tudi plastenke in pločevinke, kosovni plastični predmeti (polomljeni plastični stoli, talne obloge) in kovinska embalaža. Pomembno je, da embalažo vedno izpraznimo. Letna potrošnja plastike na svetovni ravni se je iz približno petih milijonov ton v petdesetih letih povzpela na skoraj 100 milijonov ton in danes v povprečnem gospodinjstvu plastika predstavlja približno sedem odstotkov odpadkov. Osem odstotkov vseh odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo pločevinke in druga kovinska embalaža. Tudi kovine je moč vedno znova predelovati in če upoštevamo, da je proizvodnja aluminija za okolje zelo obremenjujoča zaradi velikih količin potrebne energije in strupenih ostankov, je ločevanje tovrstne embalaže izjemno pomembno. Recikliranje plastike ni najbolj enostavno, saj različne snovi, ki jim pravimo »plastika«, zahtevajo različne postopke predelave.
4. Biološki odpadki (rjav zabojnik): Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, je delež biorazgradljivih odpadkov približno 25 odstotkov na gospodinjstvo. Olupki, ogrizki, papirnati robčki se v naravi razkrajajo pol leta. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih ali na kompostniku se zmanjša količina mešanih odpadkov, manj nepravilno odloženih bioloških odpadkov pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati.
5. Nevarni odpadki: So tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi (kemikalije, strupene snovi) in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. Zbirajo se dvakrat letno v napovedanih akcijah. Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov so nam lahko v veliko pomoč simboli, ki označujejo vrsto nevarnosti in jih najdemo na embalaži izdelka.
6. Kosovni odpadki: Odpadki večjih dimenzij, ki se zbirajo v napovedanih akcijah. Sem sodijo tudi odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), ki jo je treba odlagati in zbirati ločeno. Manjše kose OEEO in odpadne baterije lahko oddate v posebne zbiralnike.
7. Tekstil: Uporabne tekstilne izdelke (oblačila, obutev, modne dodatke, hišni tekstil) lahko oddate v posebne zabojnike Humana. Strgan tekstil, neprimeren za ponovno uporabo, se preda v Centru za ravnanje z odpadki Dob v zabojnik za odpadni tekstil.
8. Mešani odpadki: Vse, kar ne sodi v zgoraj naštete kategorije.

Znaki za prepoznavanje reciklabilnosti

Pri ločevanju odpadkov nam pomagajo tudi mednarodni in evropski znaki:

• Mobiusova zanka (tri puščice, ki tvorijo trikotnik): Simbol za izdelek ali embalažo, ki ima na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja.
• Zelena pika: Pomeni, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo in da se jo zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela.
• Slika smetnjaka: Opozarja, da je embalažo treba odvreči na primerno mesto.
• Slika smetnjaka s podnapisom "recycling": Opozarja na to, da je embalaža iz materiala, ki ga je mogoče reciklirati.
• Evropska marjetica: Evropska unija podeli proizvodom, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje, pripomorejo h gospodarni rabi energetskih virov in visoki ravni varstva okolja ter zaradi okoljske note pomenijo dodano vrednost za končnega potrošnika.

Odgovoren odnos do odpadkov se začne pri vsakem doma. Odlaganje odpadkov je najdražji način ravnanja z odpadki in tudi najmanj prijazen do okolja. Če odpadke dosledno ločujemo, varujemo okolje in s tem tudi varčujemo. S sistematičnim ločevanjem komunalnih odpadkov si gospodinjstva lahko znižajo stroške ravnanja z odpadki, kakor tudi z doslednim ločevanjem odpadkov pridobivamo sorazmerno čiste frakcije, ki jih lahko ponovno uporabimo, recikliramo ali energetsko izrabimo.

Podjetje Surovina in odgovorno ravnanje z odpadki

Podjetje Surovina si prizadeva za čistejše okolje in za boljšo prihodnost. Odpadke ločujte doma in jih oddajte na ekoloških otokih, ki so sestavljeni iz raznih zabojnikov. Če imate v lasti odpadne kovine ali nekovine, ima podjetje Surovina v skoraj vseh slovenskih krajih poslovne enote, kamor lahko po predhodnem dogovoru odpeljete svoje odpadne surovine. To velja za fizične osebe kot tudi podjetja. Za slednje Surovina pripravi celovito ponudbo, ki vključuje vse od ogleda odpadne surovine do recikliranja oziroma predelave le-te. Cena odkupa odpadnih surovin je odvisna od kvalitete kot tudi kvantitete.

Pomemben nasvet: embalažo vedno izpraznite, odstranite zamaške ali pokrovčke (in jih zbirajte ločeno - za humanitarne namene), večje plastenke in pločevinke pa stisnite, saj s tem zmanjšate njihovo prostornino. Zaskrbljujoče dejstvo je, da tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk, saj jih zamenjajo za hrano. Plastika živalim zamaši prebavni trakt, posledica pa je pogin. Eko nasvet: preden greste v trgovino, vedno s seboj vzemite vrečko/košaro za večkratno uporabo ali cekar.

tags: #kam #spada #karton #jajc

• Prekmurske gostilne
• Kako pripraviti špargljevo juho
• Kurentovanje v Ptujski tradiciji
• Vodnik po metodi sous vide za popolno meso
• Nasveti za nego brstičnega ohrovta