Brstični ohrovt je dvoletna rastlina, ki jo gojimo kot enoletnico. Njegovi užitni brsti, ki so podobni malim zeljem, se razvijejo na steblu, ki lahko doseže od 30 do 80 cm višine. Ta zimska zelenjadnica je bogata z vitamini in minerali, ki jih v jesensko-zimskem času pogosto primanjkuje. Poleg tega je poleg cvetače najlažje prebavljiv med kapusnicami.
Sadimo ga lahko poleg krompirja, paradižnika, zelene, špinače, solate, pora in graha, saj so mu ti dobri sosedje. Izogibamo se sajenju v bližino jagod in paradižnika. Raje ga posadimo poleg fižola, ki bo nanj imel bolj ugoden vpliv.
Izbira prave lege in tal
Za brstični ohrovt izberemo mesto, ki ima veliko sonca in dobro odcedna tla. Najbolje se obnese na soncu, kar pomeni vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe vsak dan. Če ga posadimo v senco, bo to upočasnilo njegovo rast, zaradi česar bo okrnjena tudi rast plodov oziroma brstov. Če imamo možnost, ga posadimo v visoko gredico, saj bomo s tem preprečili prevelika temperaturna nihanja.
Ta zimska zelenjadnica potrebuje ilovnata, dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi. Idealno je, da pred sajenjem v zemljo vmešamo debelo plast komposta ali preperel hlevski gnoj. Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Za to nekaj tednov pred posaditvijo v zemljo vmešajte veliko količino komposta ali biološkega gnojila za rastline. Najbolje je, da to izvedete že jeseni v predhodnem letu. Tako ima zemlja na vašem vrtu dovolj časa, da sprejme ponujena hranila. Ob tem pa brstični ohrovt nima nič proti ilovnatim tlom, zato v zemljo ni treba vmešavati peska. Pred sajenjem poskrbimo tudi za čim bolj nevtralen pH tal, ustrezajo mu tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0.
Sajenje in razmik
Semena posadimo približno en centimeter globoko in osem centimetrov narazen. Ko rastline zrastejo do višine približno 15 cm, jih razredčimo, tako da je med dvema sadikama približno 50 cm razdalje. Sadike sadimo na razdaljo 50x 50 cm ali 40x 50 cm. Med posamezne rastline lahko posadimo katero izmed zelišč (npr. kamilica ali kumina), saj tako izboljšamo aromo brstičem ohrovta.
Brstični ohrovt je v bistvu zelo robusten. Ker lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni, je kljub temu smiselno, da svojo rastlino predhodno vzgojite. Z gojenjem v posodah za vzgajanje na okenski polici ali v rastlinjaku lahko začnete že aprila. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo, pokrito s tunelom iz folije. Prehodno vzgojene rastline nato maja presadite na njihovo stalno mesto na svojem vrtu. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo.
Sejemo ga junija in ga postopoma do začetka avgusta presajamo na grede, ki se praznijo. Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo. Le za spomladanskimi kapusnicami ga ne sadimo.
Nega rastline
Zalivanje
Tla naj bodo vedno rahlo vlažna, a nikoli razmočena. Približno dva centimetra vode na teden bi moralo zadostovati. Neredno zalivanje lahko povzroči zaostanek v rasti, za ohranjanje vlage v tleh pa si lahko pomagamo tako, da gredico pokrijemo z zastirko. Da lahko ohrovt svojim majhnim brstom zagotovi zadostno količino vode, morajo korenine seči globoko v zemljo in vodo ponesti vse do zgornjega dela rastline. Zato svoj brstični ohrovt predvsem med vročimi poletnimi meseci redno zalivajte. Nujno ga zalijte predvsem, če se listi obarvajo rumeno. Takoj po posaditvi sadik v gredo pa lahko zalivanje nekoliko omejite, saj to spodbuja rast korenin.
Gnojenje
Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Ne prenaša obilo gnojenja, zato ga razen pred sajenjem kasneje ne gnojimo več. Tudi po posaditvi morate poskrbeti, da je v zemlji na voljo dovolj hranil. Tako svoji rastlini občasno dodajte majhno količino gnojila za sadje in zelenjavo. Posežete pa lahko tudi po moki iz rogov ali gnojnici za rastline. Pomanjkanje hranil prepoznate po tem, da se listi predčasno obarvajo rumeno ali rdeče. Rast lahko spodbudite tudi z uporabo zastirk, saj te pripomorejo k odpornosti vaše zelenjadnice.
Vršičkanje in opora
Da pospešimo razvoj in dozorevanje brstov, je potrebno rastlino vršičkati. Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo. V določenih primerih je potrebno namestiti podporne količke, ki preprečijo, da bi se rastlina prevrnila ali pa bi jo veter ali sneg zlomil.
Temperatura in rastni pogoji
Idealna temperatura za brstični ohrovt se giblje med sedem in 25 stopinjami Celzija. Občasno lahko prenese tudi krajša obdobja pod lediščem. Priporočljivo je celo, da rastlino pustimo, da rahlo pomrzne in šele nato začnemo nabirati poganjke. Vlažnost običajno ni problem, dokler so izpolnjene osnovne potrebe po vodi in v kolikor je okoli rastline omogočen pretok zraka.
Ustrezajo mu srednje težka in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Za dober in kakovosten razvoj pridelka je pogoj zmerno hladna jesen, ki ima tople dneve in hladne noči. V topli jeseni se brst radi odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka.
Uspeval nam bo tudi na polsenčnih gredah.
Obiranje pridelka
Brste obiramo, ko so čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Brste navadno obiramo od spodaj navzgor, v takem zaporedju tudi dozorevajo. Pri brstičnem ohrovtu večje ni vedno boljše. Za obiranje je pripravljen, ko se glavice obarvajo svetlo zeleno in so še vedno tesno zavite ter nekoliko trde na otip. Nekaj ohlapnih zunanjih listov še ne pomeni, da morate pridelek zavreči, toda delov rastline, ki ne oblikujejo trdnih kroglic s tesno zavitimi listi, ni vredno pobirati, saj so grenki. Večje kroglice imajo višjo vsebnost vode in ne bodo tako mesnate, vendar so lahko enako okusne kot manjše.
Brstični ohrovt sprva tvori visoko steblo, ko doseže polno višino, pa začne tvoriti užitne poganjke. Na vsakem členku se navadno pojavi po en, zorenje pa poteka od spodaj navzgor. Majhni brsti ohrovta so zreli, ko lahko njihovo velikost primerjate z velikostjo orehov. Nekatere sorte dozorijo že jeseni, klasični čas za obiranje pa se začne šele oktobra. Če z obiranjem počakate do prve zmrzali, bodo imeli še bolj aromatičen okus, zato jih je najbolje obirati šele novembra ali celo decembra. Obirati jih začnite na spodnjem delu rastline, pri čemer brste odlomite od zgoraj navzven.
Brsti postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Brstični ohrovt je še boljšega okusa, če ga pustimo da pomrzne. Če pa nameravamo pridelek zmrzniti ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani.
Sadili ga bomo letos, pridelek pa pobirali od oktobra pa do drugega leta februarja ali še dlje. Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. To je navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto. Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline.
Sorti »Hilds Ideal« lahko pobirate od konca oktobra do februarja, sorto »Gronninger« pa lahko pobirate vse do marca. Sorti »Early Half Tall« in »Nelson« sta pripravljeni za vaš krožnik že septembra. Pozor: zgodnje sorte niso tako odporne na zmrzal.
Prezimovanje
Brstični ohrovt prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Kot vidite že pri opisu obdobja za pobiranje izdelka, brstični ohrovt prezimi kar v gredi. Tako si pri temperaturah okrog -15 °C ne rabite delati preglavic z zaščito svoje rastline. Če pa vas preseneti izjemno hladna fronta, lahko ohrovt zavarujete s kopreno ali slamo oz.
Bolezni in škodljivci
Brstični ohrovt je nagnjen k enakim težavam kot druge rastline iz družine kapusnic. Najpogostejši škodljivci so kapusov ščitkar, plesen, črna gniloba in kapusova muha. Najraje korenine mladih sadik brstičnega ohrovta obgloda bramor. Takoj, ko brstični ohrovt požene mlade liste, znajo na obisk priskakljati bolhači. Da so tvoj vrt obiskali bolhači, bo vidno po šivankinih luknjicah na listih. Veliko trojko škodljivcev, ki jim gre v slast brstični ohrovt zaključuje kapusov belin. Metuljček obožuje vse vrste kapusnic in jajčeca poleti hitro zaleže na liste brstičnega ohrovta.
Pri tem lahko pomaga ustrezno kroženje zraka, če rastline zbolijo, pa jih je najbolje odstraniti in uničiti. Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab. Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.
Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Vse od julija do novembra brstični ohrovt samo raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti. Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade.
Brstični ohrovt lahko zaščitiš s protitočno mrežo, še bolje pa je uporabiti Neem tonic, gnojilo z močjo insekticida, ki bo hkrati poskrbelo za kapusovega belina, bolhače, uši in še kaj. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Uporaba in hranilna vrednost
Brstični ohrovt je krepka zelenjava z močnim okusom po oreščkih. Uživamo jo lahko surovo, narezano in pripravljeno v solati, odlična pa je tudi popečena z dodatkom olivnega olja. Očiščene brste pripravljamo kot svežo ali kuhano solato, dodajamo enolončnicam, dušimo in pečemo, paniramo in cvremo. Listje lahko uporabimo za pripravo soka ali obkladkov.
Zaradi njene izjemno ugodne sestave je priporočljivo, da se še posebno v jesenskih in zimskih mesecih na našem jedilniku znajde čim bolj pogosto. 150 g brstičnega ohrovta vsebuje 56 kalorij, štiri grame beljakovin, 11 gramov ogljikovih hidratov in 0,8 gramov maščob. Brstični ohrovt je bogat vir vitamina B, potrebnega za proizvodnjo celične energije, vključno z vitaminom B6, tiaminom in folatom. Vsebuje tudi 24 odstotkov dnevne priporočene količine vitamina A, ki ugodno vpliva na delovanje oči in vzdrževanje imunskega sistema. Poleg tega je odličen vir vitamina C in K.
