Srčno-žilne bolezni so v razvitem svetu in tudi v Sloveniji vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Jasni dokazi kažejo, da vplivanje na dejavnike tveganja za aterosklerozo pri osebah, ki še nimajo klinično izražene bolezni, zmanjšuje pojavnost aterosklerotičnih zapletov, kot sta srčna in možganska kap. Številne klinične in epidemiološke raziskave nedvomno potrjujejo, da ima primarna preventiva večjo vlogo pri zmanjševanju smrtnosti kot samo zdravljenje in medicinski postopki ob že nastanku bolezni.
Načrtovanje primarne preventive ateroskleroze temelji na splošnih in usmerjenih ukrepih za zmanjšanje ogroženosti celotnega prebivalstva. Splošni ukrepi so usmerjeni k sprejemanju načel zdravega načina življenja, ki vključujejo:
- Pravilno prehrano
- Nekadilstvo
- Redno telesno dejavnost
- Duševno sprostitev
Med usmerjene dejavnosti primarne preventive uvrščamo iskanje ogroženih posameznikov, oceno stopnje ogroženosti in odpravo dejavnikov tveganja, kot sta opustitev kajenja ali zmanjševanje drugih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Za hitro oceno stopnje ogroženosti so potrebni podatki o starosti, spolu, družinski obremenjenosti z aterosklerozo, kajenju in stopnji telesne dejavnosti. Prav tako je nujno izmeriti krvni tlak, določiti celotni holesterol v krvi ter krvni sladkor.
Na podlagi ocene ogroženosti za razvoj bolezni srca in ožilja zdravnik posamezniku svetuje, kako naj s spremembo življenjskega sloga zmanjšuje ali odpravlja dejavnike tveganja. Po potrebi pa predpiše tudi zdravila. Učinkovitega zdravila za odpravo ateroskleroze ni, zato lahko pogostost srčne in možganske kapi ter gangrene udov zmanjšujejo le sistematični dolgoročni preventivni ukrepi, ki temeljijo na odpravljanju in zdravljenju dejavnikov tveganja.
Dejavniki tveganja in raziskave
Od leta 1987 so v občini Metlika opravili več raziskav na področju srčno-žilnih bolezni. Ugotovili so, da je ateroskleroza na arterijah spodnjih udov pogostejša pri kadilcih, sladkornih bolnikih ter osebah z zvišanim krvnim tlakom in holesterolom. Med telesno dejavnimi osebami pa so zabeležili pomembno manjši odstotek sladkornih bolnikov in oseb s povečano telesno težo. Osebe z zahtevnim fizičnim delom in veliko telesne dejavnosti v življenju manj zbolevajo zaradi ateroskleroze na arterijah spodnjih udov v primerjavi s tistimi z lažjo telesno dejavnostjo.
Periferno arterijsko bolezen (poapnitev perifernih arterij) so ugotovili pri 26% diabetikov in 8,7% preiskovancev brez sladkorne bolezni. V skupini bolnikov s periferno arterijsko boleznijo je v 15-letnem obdobju umrlo 84% oseb, medtem ko je pri preiskovancih z zdravimi arterijami umrlo 57% oseb. Statistična analiza je pokazala pomembno večjo splošno umrljivost v skupini bolnikov s periferno arterijsko boleznijo v primerjavi s skupino preiskovancev z zdravimi arterijami. Ta večja umrljivost je posledica večje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, predvsem srčnega infarkta.
Velika slovenska epidemiološka raziskava, imenovana PID-PAB študija, je ugotovila, da zdravljenje bolnikov s periferno arterijsko boleznijo v skladu s strokovnimi smernicami pomembno zmanjša njihovo obolevnost in umrljivost. Namreč, umrljivost nezdravljenih bolnikov s poapnelimi arterijami je po 2 letih 10%, medtem ko je umrljivost zdravljenih bolnikov z aterosklerotičnimi arterijami po 2 letih 3,2%. Število preživelih bolnikov s periferno arterijsko boleznijo, zdravljenih po uveljavljenih priporočilih stroke, se v 2 letih poveča za 6,8%.
Nova navodila za preventivno varstvo
Rezultati dosedanjih preiskav so utrdili prepričanje, da je zgodnja preventiva, ki se začne že v zgodnji mladosti, najbolj učinkovita in v največjem odstotku prepreči pojavljanje aterosklerotičnih zapletov. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije je zato izdalo nova Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na ravni družinskega zdravnika. Osnovno zdravstvo mora pregledati ogrožene skupine prebivalstva in z ustreznimi ukrepi ogroženost posameznikov zmanjšati.
Najnovejša navodila se nanašajo na moške in ženske starejše od 30 let (prej je to veljalo za moške od 35 do 65 let in ženske od 45 do 70 let). Posameznike, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja, imajo družinsko pogojeno zvišano raven holesterola v krvi ali sladkorno bolezen, pa pregledajo že pred to starostjo in nato ponovno vsakih pet let ali po potrebi pogosteje.
Referenčne ambulante in vloga medicinske sestre
Uvaja se referenčna ambulanta, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra. Ta bo v celoti prevzela preventivno dejavnost in v povezavi z zdravnikom usklajevala ter načrtovala ukrepe v celostni preventivni dejavnosti. V petih letih bo medicinska sestra opravila preglede pri vseh opredeljenih pacientih in jih ponavljala vsakih pet let. Ob preventivnem pregledu diplomirana medicinska sestra oceni dejavnike tveganja in preiskovancu na podlagi tabeliranih vrednosti določi absolutno skupno ogroženost za srčno bolezen. Če ta presega 20% v prihodnjih 10-tih letih, preiskovanca vključi v register ogroženih.
Obravnava posameznika je odvisna od ocenjene stopnje ogroženosti. V zdravstvenih ustanovah so že vzpostavljene svetovalne dejavnosti, ki ogroženim posameznikom in skupinam pomagajo pri spreminjanju življenjskega sloga oziroma nezdravilskem načinu odpravljanja dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Če zdrava prehrana, hujšanje in telesna dejavnost niso učinkoviti, se zdravnik v skladu s strokovnimi smernicami odloča tudi o zdravljenju dejavnikov tveganja z zdravili.
Uvajanje referenčnih ambulant z diplomirano medicinsko sestro omogoča približanje posameznikom in skupinam ogroženih prebivalcev s poučnimi vsebinami, ki jih prikaže na razumljiv način. Pojasnjuje naravo in potek bolezni, organizira razne oblike rekreacije in telesne dejavnosti ter na praktičen način z organiziranjem tečajev prikazuje pripravo zdrave, srcu prijazne hrane.
Zdravstvena vzgoja in terapevtski odnos
Zdravstvena vzgoja in delo v majhnih skupinah pomagata udeležencem odkrivati težave, se pogovarjati o njihovi resnosti, pripraviti lasten načrt dejavnosti za spremljanje tveganega obnašanja in vztrajati pri spremembi zdravju škodljivih vedenjskih vzorcev. V referenčni ambulanti bo diplomirana medicinska sestra imela več časa za zdravstveno vzgojo in preventivne ukrepe, ki jih bo načrtovala skupaj s posameznikom ali skupino bolnikov z enakimi zdravstvenimi težavami.
V pogovoru je pomembno realno zaznati težavo, se pogumno izražati, urejeno in iskreno izpovedati ter odprto razpravljati o pomenu in teži konkretnega zdravstvenega problema. Tu je ogromna moč strokovnjaka, ki posamezniku pojasni problem na razumljiv način, ob tem pa kaže tenkočutno občutljivost in prijazno odzivnost. Pogovor kot terapevtski odnos mora izhajati iz zaupljive naklonjenosti in vzajemne predanosti k skupnemu reševanju težav.
Le kritično bolj ozaveščen posameznik, seznanjen z bistvom problema, lažje in varneje razrešuje svoje težave. Odpre se motivacija za osebno preobrazbo in ustvarjajo se pogoji za nov, zdrav način življenja, oziroma njegove filozofije in kvalitete. Vrednotenje uspeha ali neuspeha zgolj skozi rezultate pomeni objektiven, temeljit pristop k samoocenjevanju. Samo rezultati nas lahko prepričajo o tem, da so spremembe resnične in pozitivne. Pri tem moramo biti pravočasni, ker je odlašanje poguba za človeško eksistenco. Življenje ponuja nešteto možnosti.
Vpliv okoljskih dejavnikov na zdravje srca
Izsledki raziskav so narekovali spremembo koncepta preventivne dejavnosti. Ugotovitve, da so najbolj učinkoviti preventivni ukrepi tisti, ki se začnejo v zgodnji mladosti, so usmerili postopke prvotnega preprečevanja aterosklerotičnih zapletov na moške in ženske, starejše od 30 let. Temelj zdravja in zdravega načina življenja se namreč postavlja v otroštvu in mladosti, negativne izkušnje in pozitivna dognanja v tem obdobju pa imajo daljnosežne posledice za poznejše življenje. Dobre navade, ki jih je človek sprejel v otroštvu in mladosti, najpogosteje ohrani tudi v odraslosti.
Hrup kot dejavnik tveganja
Pomislite, koliko časa preživite v mestih, kjer je hrup na vsakem koraku - promet, gradbišča, množica ljudi. Hrup je nekaj, česar si običajno ne želimo, a pogosto ne moremo ubežati. Znanstveniki so začeli raziskovati, kako dolgotrajna izpostavljenost hrupu vpliva na naše telo, zlasti na srce.
V eni od raziskav, ki so jo izvedli francoski znanstveniki, so preučevali, kako običajni vsakdanji hrup v mestih vpliva na zdravje srca in ožilja. V raziskavi je sodelovalo 300 ljudi. Znanstveniki so želeli izvedeti, kako hrup v okolju vpliva na srčni utrip in krvni tlak. Anketiranci so najprej eno uro preživeli v mirnem parku, nato pa so se preselili na zelo hrupen pariški bulvar. Med tem časom so jim vsakih 10 minut merili utrip in krvni tlak.
Zanimivo je, da hrup ni vplival na krvni tlak preiskovancev. Vendar pa je bila izkušnja presenetljivo drugačna, ko je šlo za njihov srčni utrip. Vsi preiskovanci so opazili zvišanje srčnega utripa, ko so se znašli v hrupnem okolju. Srčni utrip je pomemben kazalnik našega zdravja. Hitro bitje srca, ki ga povzroči stres, lahko pomeni povečano tveganje za številne bolezni srca in ožilja.
Why You Should NEVER Take a Break / Funny animated short film
Kaj je srčni utrip in zakaj je pomemben?
Srčni utrip (ali hitrost srčnega utripa) pomeni število utripov srca na minuto. Zdrav odrasel človek običajno ima srčni utrip okoli 60 do 100 utripov na minuto v mirovanju. Ko je telo izpostavljeno stresu (fizičnemu ali psihološkemu), se srčni utrip lahko poveča. Hrup je ena izmed stvari, ki lahko povzroči stres v našem telesu, kar vpliva na srce.
Kateri dejavniki tveganja so povezani s hrupom?
Poleg povečanega srčnega utripa, hrup vpliva tudi na druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja:
- Visok krvni tlak: Z dolgotrajnim izpostavljanjem hrupu se lahko poveča krvni tlak, kar lahko vodi do bolezni srca, kapi ali odpovedi ledvic.
- Povečan stres: Hrup povečuje raven stresa v telesu, kar ima neposreden vpliv na zdravje srca. Stres sprošča hormone, kot je adrenalin, ki povečajo srčni utrip in krvni tlak.
- Motnje spanja: Dolgotrajni hrup lahko povzroči težave s spanjem, kar ima lahko škodljive učinke na srce. Pomanjkanje kakovostnega spanca je povezano s povečanim tveganjem za srčne bolezni.
Kljub temu, da se hrupu, zlasti v mestnih središčih, ne moremo vedno izogniti, obstajajo načini, kako zmanjšati njegove škodljive učinke na naše zdravje:
- Zmanjšajte izpostavljenost hrupu: Če je le mogoče, se izogibajte preživljanju časa v zelo hrupnih okoljih. Vzemite si odmore v mirnejših območjih.
- Uporabite zaščito za ušesa: Če delate v okolju z visokim hrupom, uporabite slušalke ali zaščito za ušesa.
- Povečajte kakovost spanja: Spite v mirnem okolju brez hrupa.
- Redna telesna aktivnost: Telesna aktivnost znižuje srčni utrip in krvni tlak ter izboljšuje zdravje srca. Priporoča se vsaj 150 minut telesne aktivnosti z zmerno intenzivnostjo na teden.
- Zmanjšajte stres: Uporabite tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga ali globoko dihanje.
Številne raziskave podpirajo ugotovitve o vplivu hrupa. Na primer, nemška raziskava je pokazala, da hrup, povezan s prometom, povečuje tveganje za razvoj hipertenzije za 30%. Španska raziskava pa je dokazala, da kronični hrup lahko povzroči povečanje tveganja za srčni napad in kap.
Ključni ukrepi za preprečevanje bolezni srca in ožilja
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Zavedanje o dejavnikih tveganja in dosledno izvajanje preventivnih ukrepov lahko bistveno zmanjšajo tveganje za njihov razvoj.
Prehrana in srce
Zdrava prehrana je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja. Na jedilniku je treba omejiti ali črtati živila z nasičenimi in transmaščobnimi kislinami, še posebej v obliki predelane hrane. Posebej neugodne so transmaščobne kisline, ki nastanejo pri industrijski predelavi maščob in povzročijo povečanje holesterola LDL ter znižanje holesterola HDL.
- Zmanjšajte vnos mesa: Omejite uživanje rdečega mesa ter predelanega mesa in izdelkov, ki vsebujejo industrijsko predelane maščobe.
- Izogibajte se ocvrtej hrani: Uživanje ocvrte hrane je povezano z večjim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. Nova raziskava razkriva, da imajo ljudje, ki so jedli malo ali skoraj nič ocvrte hrane, v povprečju 37 % manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Cvrtje lahko poveča proizvodnjo kemičnih stranskih produktov, ki vplivajo na vnetni odziv telesa, ter pogosto vsebuje transmaščobne kisline.
- Uporabljajte zdrave maščobe: Namesto nasičenih maščob uporabljajte nenasičene maščobne kisline, po možnosti omega-3 maščobne kisline (npr. olivno olje za kuhanje).
- Jejte ribe in stročnice: Vsak teden uživajte ribe dvakrat, rdeče meso le enkrat, morebitne energijske izgube pa nadomeščajte s stročnicami.
- Omejite vnos sladkorja in soli: Zmanjšajte uživanje sladkorja in natrija. Prekomeren vnos soli je dokazano neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak.
- Jejte več sadja in zelenjave: Sadje in zelenjava zagotavljata hranila z antioksidantnimi in protivnetnimi lastnostmi, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni.
- Preverite obseg pasu: Odvečna maščoba okoli pasu prinaša večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Pri moških naj obseg pasu ne preseže 102 cm, pri ženskah pa 88 cm.
Mediteranska dieta, ki temelji na omejitvi nasičenih maščobnih kislin, uporabi nenasičenih maščobnih kislin, uživanju rib, zelenjave, sadja in stročnic, lahko učinkovito upočasni napredovanje periferne arterijske bolezni.
Telesna dejavnost in zdravje srca
Redna telesna dejavnost je bistvenega pomena za ohranjanje zdravega srca. Priporoča se zmerno intenzivna telesna aktivnost vsaj 150 do 300 minut na teden, kar vključuje dejavnosti, kot so hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje. Tudi če z vadbo pričnete po 40. letu starosti, lahko pridobite enake pozitivne učinke na zdravje kot tisti, ki so začeli pred 30. letom.
Pri periferni arterijski bolezni, zlasti v fazi intermitentne klavdikacije (bolečine v nogah ob telesni aktivnosti), se lahko težave zmanjšajo s povečano telesno vadbo. Pri tem je potrebna ustrezna nadomestitev porabljenih kalorij z beljakovinsko hrano, da se prepreči zmanjšanje mišične mase (sarkopenija).
Opustitev kajenja
Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Kadilci imajo 3-krat večjo verjetnost za srčni napad kot za razvoj pljučnega raka. Vdihovanje nikotina povzroča, da se krvne žile zaprejo, kar prisili srce, da mora kri potiskati z večjim pritiskom. To vpliva na sluznice krvnih žil, kar povečuje nevarnost kopičenja maščob na steni krvnih žil. Ogljikov monoksid v cigaretnem dimu zmanjša dotok kisika v tkiva.
Opustitev kajenja, še posebej pred 40. letom starosti, lahko bistveno zmanjša tveganje za zdravstvene težave. Z opustitvijo kajenja ne boste koristili le svojemu srcu in ožilju, temveč boste tudi lažje dihali in opazili izboljšanje razpoloženja. Zmanjšate tveganje za kap, sladkorno bolezen, različne oblike raka in težave s cirkulacijo.
Nadzor stresa in spanje
Stres je pomemben dejavnik pri boleznih srca in ožilja. Stresni hormon kortizol povečuje sposobnost shranjevanja nezdrave maščobe okoli pasu, kar povečuje tveganje za sladkorno bolezen in bolezni srca in ožilja. V dveh urah po izbruhu jeze se tveganje za srčni infarkt pomnoži s številom 5.
Pomembno je, da se naučimo uravnavati stres z dejavnostmi, ki prinašajo sprostitev, kot so telovadba, meditacija, joga ali globoko dihanje. Prav tako je ključnega pomena zagotavljanje zadostnega in kakovostnega spanca. Študije so pokazale, da spanje manj kot 4 ure dnevno povečuje možnost nastanka bolezni koronarnih arterij.
Škodljive snovi pri kuhanju
Raziskava univerze Edinburgh je pokazala, da je treba paziti tudi na način kuhanja. Pri izpostavljanju hrane višjim temperaturam (nad 150 stopinj Celzija) naj bi nastajale strupene snovi, ki lahko povečajo tveganje za pojav bolezni srca. Zato se je priporočljivo odreči cvrtju in pečenju, kjer jih nastane največ. Škodljivo naj bi bilo tudi večkrat uporabiti isto olje. Najbolj zdravo je običajno kuhanje, soparjenje in dušenje.
Eritritol in srčno-žilne težave
Novejša raziskava je odkrila povezavo med pogosto uporabo nadomestka sladkorja eritritola in povečanim tveganjem za srčni napad ali možgansko kap. Ljudje, ki pogosteje uporabljajo eritritol, imajo lahko dvakrat večjo verjetnost, da bodo doživeli srčni napad ali možgansko kapi. Do takrat, ko bodo na voljo dodatne raziskave, je priporočljiva zmerna uporaba eritritola in posvet z zdravnikom pred uporabo.
