Uvajanje goste hrane v prehrano dojenčka predstavlja pomemben korak v njegovem razvoju. Postopoma, nekje po dopolnjenem šestem mesecu starosti, lahko poleg materinega mleka otroku predstavimo tudi drugo hrano. Z uvajanjem goste hrane začnemo postopoma, z majhnimi količinami, zgolj žličko ali dve, saj je v začetku pomembnejše, da otroka navadimo na nove okuse in preverimo morebitne alergijske reakcije.
Pri uvajanju goste hrane je priporočljivo, da sprva vztrajamo pri različni zelenjavi, nato zelenjavo mešamo s sadjem. Sadje ponudimo šele kasneje, saj so dojenčki naravni sladokusci in po prvem srečanju s sladkim okusom pogosto težje sprejmejo okus zelenjave. Posebno pozornost je treba nameniti uvajanju jagodičevja, agrumov, ananasa in kivija, saj lahko pri občutljivejših dojenčkih povzročijo neželene reakcije.
Začetni obroki naj bodo v obliki gladko pasiranih kašic.
Prvi koraki pri uvajanju goste hrane
V prvem tednu uvajanja goste hrane se lahko osredotočimo na kuhano in pretlačeno bučko, ki ji lahko dodamo žličko ali dve vode ali pretlačen korenček. Ti dve zelenjavi imata blag okus, ki ga bodo dojenčki lažje sprejeli.
Če otrok prvi teden dobro prenaša uvajanje hrane, lahko v drugem tednu nadaljujemo s poskušanjem sladkega krompirja, cvetače, kolerabe in brokolija.
V tretjem tednu lahko dodamo žličko olivnega ali konopljinega olja, četrti teden pa je primeren čas za spoznavanje sadnih pirejev.
V petem tednu lahko dojenčku ponudimo nesladkan kuhan riž, pripravljen z vodo ali materinim mlekom.
Če uvajanje poteka dobro, lahko otroku v šestem tednu ponudimo mleto in kuhano meso, kot so perutnina, jagnjetina, zajec ali teletina.
Prehod na trdnejšo hrano in nove sestavine
Ko dojenček dopolni devet mesecev, mu lahko v kašice začnemo dodajati žličko smetane ali jogurta ter različna žita in stročnice.
V tem obdobju lahko v zelenjavno kašico dodamo trdo kuhan rumenjak, medtem ko z beljakom počakamo do prvega leta starosti.
Po prvem letu starosti lahko poskusimo z medom, citrusi, paradižnikom, mlekom (z vsaj 3,2 % maščobe), jagodami in kislim zeljem.
Meso v prehrani dojenčka
Meso predstavlja pomemben vir beljakovin in železa, zato je njegovo uvajanje v dojenčkovo prehrano priporočljivo po dopolnjenem sedmem mesecu starosti.
Na začetku uvajanja mesa sta primerni perutnina in jagnjetina, nato lahko ponudimo otroku še rdeče meso.
Železo iz materinega mleka se dobro absorbira v dojenčkov organizem. Ob uvajanju goste hrane se obseg dojenja lahko zmanjša, kar pomeni manjši vnos železa, še posebej če so prva hranila mlečno-žitne kašice. Zato je pomembno, da je prva gosta hrana bogata z železom, pri čemer je rdeče meso eden najboljših virov.
Meso je visoko proteinska hrana, zato je pomembno, da ga je v primernih količinah, da ne preobremeni dojenčkovih nerazvitih ledvic.
Izbira in priprava mesa
Belo meso je lažje prebavljivo, zato se priporoča začetek z uvajanjem piščančjega in puranjega mesa.
Priporočljivo je, da meso izvira iz lokalnih virov ali ekološke reje.
Pred kuhanjem je meso dobro očistiti maščobe in trših tkiv. Če želimo meso zmehčati, lahko tanko rezino perutnine položimo v plastično vrečko in jo nežno potolčemo, da se vlakna razširijo. Za dodatno mehčanje lahko meso mariniramo v mleku, jogurtu ali jabolčnem soku (v primeru alergije na mlečne proizvode).
Pri kuhanju ali pečenju mesa je pomembno, da ga ne presušimo, hkrati pa mora biti dovolj pečeno ali kuhano.
Meso, kuhano v juhi, je odlično za dojenčka, saj je mehko in polnega okusa.
Shranjevanje in pogrevanje mesnih obrokov
Sveže pripravljene mesno-zelenjavne kašice lahko pripravite na zalogo in jih zamrznete v majhnih posodicah. Porabite jih v roku dveh tednov.
Zamrznjen obrok vzemite iz zamrzovalnika večer prej in ga čez noč pustite v hladilniku. Hrano nato pogrejte v kozici, nikoli v mikrovalovni pečici, saj ta uniči koristna hranila.
Vztrajnost pri uvajanju mesa
Če dojenček zavrača kašico z mesom, mu jo ponudite nekaj dni zaporedoma. Če jo vztrajno zavrača, počakajte nekaj tednov in poskusite znova.
Nekateri dojenčki začnejo meso sprejemati šele okoli devetega meseca starosti, ko se postopoma odvajajo od dojenja in se naveličajo stalnih okusov žitnih in zelenjavnih kašic.
Smernice prehranjevanja dojenčkov
V Sloveniji so bile v letu 2010 sprejete nove smernice prehranjevanja dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti), ki prinašajo novosti predvsem na področju uvajanja dopolnilne prehrane in vitamina D.
Nove smernice so bile sestavljene na osnovi konsenza delovne skupine za nutricionistiko, pri čemer so sodelovali strokovnjaki z različnih področij.
Dojenje
Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka. Zdravi otroci v prvih šestih mesecih prejmejo vse, kar potrebujejo za rast in razvoj, s popolnim dojenjem.
Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini, rudninske snovi ter sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost.
Dojenje priporočamo vsaj do prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler to želita mati in otrok. Vendar pa po dopolnjenem šestem mesecu samo dojenje ni več zadostno, zato je nujno uvajati tudi mešano, dopolnilno prehrano.
Uvajanje dopolnilne prehrane
Priporočila za uvajanje dopolnilne prehrane so enaka za dojene in nedojene dojenčke. Individualne razlike med dojenčki so velike.
Dopolnilno prehrano se priporoča uvajati med 17. in 26. tednom starosti, ko je otrok razvojno pripravljen na osvajanje veščin hranjenja in spoznavanje novih okusov.
Vrstni red uvajanja živil
Po novih smernicah se najprej uvajajo zelenjavni obroki (zelenjavne, zelenjavno-krompirjeve, zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice), nato mlečno-žitne in žitno-sadne kašice.
Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa že glutenske.
Uvajanje novih hranil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih, ob opazovanju otroka zaradi morebitnih preobčutljivostnih reakcij.
Priporočila za uvajanje živil
- Nizkoalergogena živila: zelenjava (korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba), riž, koruzni kosmiči, sadje (jabolka, hruške, banane).
- Po 6. mesecu starosti: jajčni rumenjak in ribe.
- Po prvem letu starosti: jajčni beljak, morski sadeži, med, kravje mleko kot glavni napitek.
- Okoli 10. meseca starosti: ponudimo otroku kruh.
- Po prvem letu starosti: dodajanje sladkorja in soli.
Dojenček z rastjo postopno lahko začne dobivati koščke hrane, kar priporočamo do približno 10. meseca starosti.
Pomen mesa v prehrani dojenčka
Meso je bogato z železom, cinkom in pomembnimi maščobnimi kislinami, ki so ključne za razvoj možganov in vida.
Belo in rdeče meso
Pri uvajanju mesa najprej priporočamo belo meso (piščanec, puran), nato rdeče meso. Jetra so odličen vir železa za dojenčke.
Dojenčki lahko zavračajo rdeče meso zaradi žilave strukture, zato ga je priporočljivo mešati s testeninami ali zelenjavo.
Železo je ključno za razvoj možganov, še posebej med 6. mesecem in dvema letoma starosti. Pomanjkanje železa lahko vpliva na učenje v kasnejših letih.
Pomembnost raznovrstnih okusov
Zaznavanje okusa se razvija že pred rojstvom. Nosečnica in doječa mati s svojo pestro prehrano vplivata na razvoj zaznavanja okusa pri dojenčku.
Zavračanje novih živil, kot je zelenjava, je normalno. Staršem je treba pojasniti, da je treba vztrajati in zelenjavo ponuditi večkrat (vsaj 8-11 krat), preden se dojenček navadi na nov okus.
Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila, saj ga je kasneje težje odvaditi od teh okusov.
Prehranske omejitve in alergije
Prehranske omejitve
Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo zaradi možnega pomanjkanja osnovnih prehranskih sestavin. Vegansko in makrobiotično prehrano odsvetujemo absolutno.
Alergije na hrano
Alergija na hrano pri otrocih je čedalje pogostejša. Najpogostejši alergeni so:
- Beljakovine kravjega mleka
- Jajca (beljak)
- Soja
- Arašidi
- Oreščki
- Ribe
- Pšenica
Alergijska reakcija se lahko kaže na različne načine, od kožnih izpuščajev do prebavnih motenj in resnejših reakcij, kot je anafilaktični šok.
Obstajata dva tipa alergičnih reakcij: takojšnega tipa (pojavi se v 30-60 minutah) in kasnega tipa (pojavi se po več urah ali dneh).
Navodila za uvajanje dopolnilne prehrane so enaka za zdrave dojenčke kot za tiste z večjim tveganjem za razvoj alergije.
Vitamin D
Vitamin D po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu, v odmerku 400 internacionalnih enot (ie) dnevno.
Zaščita z D-vitaminom mora trajati vsak dan skozi celotno obdobje otroštva in mladostništva.