Za pridobitev prvega krompirja na vrtu je ključnega pomena sajenje zgodnjih sort. Uporaba posod omogoča začetek sajenja že zgodaj, s čimer prehitevamo običajne vrtnarske termine. Marec predstavlja idealen čas za nabavo semenskega krompirja in pripravo vrtnih gredic. S pravilnim gnojenjem in rednim zalivanjem vas bo ta priljubljena vrtnina bogato nagradila z izjemno zgodnjim pridelkom.
Kdaj saditi krompir za najbolj zgoden pridelek?
Sajenje v posodo
Za vse nestrpne vrtnarje, ki si želijo zgoden pridelek, je sajenje krompirja v posodo odlična rešitev. Na ta način je pridelek najzgodnejši, saj ga lahko pobiramo že po dveh mesecih in pol. S sajenjem v posode lahko začnemo že v začetku marca. V posodo z volumnom 20 litrov sadimo dva gomolja zgodnjih sort krompirja. Pri sajenju poznih sort pa posadimo le en gomolj.
Sajenje na vrtu
Pred sajenjem na vrtu je pomembno počakati, da se tla ogrejejo na vsaj 10 stopinj Celzija. V nižinskih predelih Slovenije krompir praviloma sadimo konec marca in v začetku aprila. Vrtičkarji pogosto izbirajo zgodnje sorte, saj s tem hitro sprostijo prostor na gredici za sajenje novih vrtnin.
Priprava tal in sajenje
Izbira in priprava gredice
Za uspešno rast krompirja so potrebna rahla, zračna in globoko obdelana tla. Izberite površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta, da preprečite kopičenje bolezni in škodljivcev. Tla je priporočljivo globoko prekopati ali preorati že jeseni za bogato rodovitnost, kar lahko storimo tudi spomladi.
Razdalja sajenja
- Na vrtu: Krompir sadimo na razdaljo enega odraslega čevlja v vrsti in čevlja in pol med dvema vrstama.
- Na gredi širine 100 cm: Sadimo ga v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm.
- Na gredi širine 75 cm:
- Če bomo hitro pobirali mlad krompir, lahko stisnemo dve vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje in sadimo v eno vrsto. V tem primeru je izkoriščenost prostora slabša.
Priprava sadilnih jarkov
Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir "mečejo" v več kot 20 cm globoke jarke, kar podaljša čas, da krompirjeva cima požene iz tal.
Gnojenje in zalivanje
Gnojenje
Krompir na vrtu pognojimo s kompostom ali briketiranimi gnojili. Organsko gnojilo potresemo po zemlji pred rahljanjem tal. V sadilne jarke dodamo tudi gnojilo z večjim odmerkom kalija, in sicer pred sajenjem gomoljev. Kasneje dodamo količino gnojila ob osipavanju krompirja, še zlasti, če so tla revna s kalijem.
Zalivanje
Krompir v posodi redno zalivamo, da se ne presuši. Najbolj intenzivno zalivamo v času intenzivne rasti in debelitve gomoljev. Veliko vode potrebuje v poletnem času. V posodah ga zalivamo v podstavek ali zgornji del lonca z vrtno zalivalko.
Zaščita in nega med rastjo
Zaščita pred pozebo
Pred spomladansko pozebo je krompir obvezno zaščititi s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne.
Nega koprene
Med rastjo zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter ponovno obtežimo.
Okopavanje in osipavanje
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo zaradi razvoja klorofila.
Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Kako zgodaj posaditi krompir 🌱😋🥔
Bolezni in škodljivci
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. V globino rahla in drenažna tla, dosežena z zastiranjem in neprekopavanjem, so ključna za preprečevanje pojava koloradskega hrošča.
Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Prizadene ga lahko tudi krompirjeva plesen Phytophthora infestans. Nekroza gomoljev Y je v zgodnjem obdobju rasti manj prisotna na zgodnjih sortah.
Pobiranje in shranjevanje
Pobiranje mladega krompirja
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja pa vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v rahli kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni pa so tudi manjši.
Pobiranje zrelega krompirja
Zadnje gomolje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir "osipali". Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh, a ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo.
Semenski krompir in sorte
Pomen kakovostnega semena
Kakor pri vsakršnem pridelovanju zelenjadnic in vrtnin, je tudi pri pridelovanju krompirja zelo pomembno, da si za saditev zagotovimo kakovostno seme. To velja za zelo zgodnje, zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte krompirja. Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave.
Nakaljevanje
Za zgodnejše pridelke gomolje nakalimo v svetlih zaščitenih prostorih pri temperaturi okoli 15 °C. Nakaljevanje začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Svetloba omogoča razvoj močnih kali. Gomolje z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oziroma belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oziroma bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev v svetel prostor s primerno temperaturo. Takšen krompir bo sicer slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oziroma se ob sajenju polomijo.
Nakup semenskega krompirja
Kupimo semenske gomolje, da se izognemo virozam. Vsesplošna in razširjena praksa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo, katera sorta je primerna za naše želje in potrebe ter bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah. Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E - krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A - krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala.
S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oziroma na trgu. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C. Lahko je nekoliko nižja ali višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oziroma vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih, ki so že pripravljeni za pravilno nakaljevanje.
Raznolikost sort
V zadnjih letih se izbira sort krompirja močno povečuje. Prizadevajo si vzgojiti sorte, ki so kakovostne, rodovitne in odporne na bolezni. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr. Camelia, Colomba), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju.
Uporabnost krompirja
Krompir je vrtnina oziroma poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne moremo več predstavljati. Nekoč je veljal za "hrano ubogih", danes pa je na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar marsikomu najboljša specialiteta na krožniku. Uporabljamo gomolje, ki imajo zaradi škroba veliko energijsko vrednost. Vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, ki jih vsaj delno ohranimo pri pečenem in skuhanem neolupljenem krompirju.