Stročji fižol (lat. Phaseolus vulgaris) je enoletna rastlina iz družine metuljnic (Fabaceae), ki izvira iz Južne Amerike. Danes so glavne pridelovalke stročjega fižola Kitajska, Turčija, Indonezija, Belgija, Italija in Španija. Semena lahko uporabljamo sveža ali suha ter so lahko različnih barv, kot so vijolične, zelene in rumene.
Gojenje stročjega fižola je relativno enostavno in primerno tudi za začetnike. Rastlina ne potrebuje opore, razen nekaterih sort, ki lahko zrastejo do 2 metra v višino. Fižol potrebuje dobro odcedna tla in veliko sončne svetlobe, idealno 6-8 ur na dan. Uspeva pri temperaturah med 18 in 29°C, vendar ne prenese temperatur pod 9°C.
Priprava na sajenje in setev
Izbira časa in mesta
Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja, ko je temperatura zemlje vsaj 9°C. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene in jim je topleje, lahko uporabimo vrtno kopreno, napeto preko vrtnih lokov. Setev na prostem zahteva toplejše vreme in višje temperature.
Fižol najbolje uspeva na prisojni legi, kjer bo 6-8 ur izpostavljen sončni svetlobi. Izogibajte se glinenim tlom, ki zadržujejo odvečno vodo, saj lahko povzročijo gnitje korenin.
Priprava tal
Pred sajenjem zemljo pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom. Tla naj bodo dobro odcedna, rahlo kisla, idealno ilovnata. Pred sajenjem je priporočljivo odstraniti ves plevel, da ne črpa hranilnih snovi iz tal. Fižol veže dušik v tleh, zato uporabimo gnojilo, ki ne vsebuje velikega deleža dušika.
Globina in razmik setve
Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko, v kompost malenkost globlje. Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste. Pri nizkem stročjem fižolu je medsebojna razdalja med dvema semenoma 10-20 cm, globina sajenja pa 2,5 cm. Za visoki stročji fižol (preklar) je medvrstna razdalja 75 cm. Če sadimo v posode, naj bo medsebojna razdalja približno 10 cm.
Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Vzgoja in nega
Zalivanje
Stročji fižol zahteva redno zalivanje, približno 5 cm na teden. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Zalivanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj v suši pridelek slabša. Izogibajte se škropljenju po listih, ker lahko zadrževanje vode povzroči pojav bolezni. Zalivamo pod rastlino, zjutraj ali zvečer, nikoli po listih.
Zaščita pred mrazom in škodljivci
Pozeba vzklite rastline uniči, zato seme sejemo po prvi spomladanski pozebi, ko je temperatura vsaj 9°C. Do kalitve lahko na gredi uporabimo vrtno kopreno, ki jo takoj po kalitvi odstranimo. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene, kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.
Gnojenje in zastirka
Gnojenje je najbolj priporočljivo pred sajenjem. V že pripravljene gredice dodamo gnojilo ali kompost približno 2 tedna pred sajenjem. Uporabimo lahko organska gnojila ali uravnotežena mineralna gnojila. Fižol potrebuje tudi magnezij; če so rastline rumenkaste, dodamo Plantella Tekoči magnezij.
Pravilno zastrta tla bodo pripomogla k ohranjanju ustrezne vlažnosti in temperature. Zastiramo z listjem ali slamo. Zastirka preprečuje pojav plevela in ohranja vlago v tleh.
Vzgoja sadik
Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v lončke, da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi.
Vrste stročjega fižola
Poznamo več vrst stročjega fižola, ki se razlikujejo po obliki rasti, barvi strokov in času dozorevanja:
- Nizki (grmičasti) fižol: Zraste do 0,5 metra visoko in ne potrebuje opore. Cveti in dozori relativno enakomerno. Primeren za zgodnjo setev.
- Visoki (plezajoči) fižol: Potrebuje oporo in lahko zraste do 2 metra v višino. Cveti postopoma, od spodaj navzgor. Nekatere sorte začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur.
- Zeleni stročji fižol: Najpogostejša vrsta, ki daje pridelek vse poletje in jesen do prve pozebe. Najbolje prenaša temperature med 15-30°C.
- Francoski stročji fižol (Haricots Verts): Manjši in ima mehkejšo teksturo. Semena v stroku so komaj opazna.
- Italijanski stročji fižol (Romano): Ploščatega videza. Idealni čas za sajenje je pri temperaturi 24-26°C.
- Dolgi stročji fižol (špargljev fižol): Lahko zraste do 45 cm. Odporen na sušo.
- Vijolični stročji fižol: S kuhanjem izgubi barvo. Za vijolično barvo je odgovoren rastlinski pigment antocian. Občutljiv na mraz.
- Gladki (voščeni) stročji fižol: Rumene barve, najbolje uspeva na sončni legi.
Obrezovanje in spravilo
Obiranje strokov
Stroke nizkega stročjega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat, ga obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod.
Ko pa gojimo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Shranjevanje pridelka
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolar. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Za shranjevanje suhega fižola ga hranimo na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku. Zrnje za seme lahko za 10 dni damo v zamrzovalnik.
Kombiniranje z drugo zelenjavo
Stročji fižol je izjemno enostavno kombinirati z drugimi vrstami rastlin. Lahko ga kombiniramo s trajnicami, kot je rožmarin, ali z enoletnicami, kot so ognjič, kapucinka, koruza, kumare, jajčevci in krompir. Te rastline varujejo stročji fižol pred škodljivci in ustvarjajo primerno senco.
Nekatere vrste rastlin pa ni priporočljivo saditi v bližini stročjega fižola, saj lahko onemogočijo njegovo rast in razvoj. To velja predvsem za rastline z globljim koreninskim sistemom, kot so rdeča pesa, različne vrste čebule, paprika in sončnice.
Bolezni in škodljivci
Stročji fižol je lahko tarča različnih bolezni in škodljivcev:
- Pepelasta plesen (pepelovka): Najpogostejša bolezen, ki jo povzroča glivica Erysiphe polygon. Na listih se pojavijo bele lise.
- Fižolova pegavost: Kaže se kot rdečkasto rjave pege na strokih.
- Bakterijske pegavosti: Pojavijo se rjave mastne pege na strokih in listih.
- Uši: Glavne prenašalke virusov. Sproti odstranjujemo napadene vršičke.
- Hrošček fižolar: Škodljivec, ki napada zrna.
- Pršice: V suhem in vročem poletju se pojavijo na spodnji strani listov.
Velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena lahko pomagata pri preprečevanju bolezni. V primeru okužbe z ušmi pomaga sajenje šetraja med fižol.