Vprašanje, kaj je bilo prej - kokoš ali jajce - predstavlja eno največjih filozofskih in znanstvenih skrivnosti stoletja. Ta dilema, ki jo pozna vsak, je prava pravcata filozofsko-matematična uganka, na katero znanstveniki niso našli odgovora vse od antičnih časov. Kopica modrecev se je ukvarjala s tem, kaj je nastalo prej. Kokoš namreč ne more priti drugače na plan kot iz jajca, slednjega pa ni brez kokoši. Fraza se navezuje na večno vprašanje, kaj je bilo prej, univerzum ali življenje, in tako vzrok in posledico postavi v enako vlogo.
Vendar se je neskončno raziskovanje omenjenega problema približalo koncu, ali celo končalo. Obstajata dve glavni znanstveni teoriji, ki ponujata odgovore na to vprašanje.
Znanstvena razlaga: Jajce je bilo prej
Znanstveniki z Univerze v Bristolu so preučili 51 fosilnih vrst in 29 živečih vrst ter jih razdelili na vrste, ki ležejo jajca, in vrste, ki skotijo živorodne, popolnoma oblikovane osebke. Pod vprašanje so postavili do sedaj veljavno hipotezo, da bi lahko prva jajca znesli dinozavri, ki so bili predniki kokoši pred milijoni let. A nova teorija bristolskih znanstvenikov trdi, da davni predniki ptic morda le niso legli jajc, temveč so kotili živorodne mladiče.
Znanstvenik Krulwich, ki je zadevi prišel do dna, pojasnjuje, da je mnogo, mnogo let nazaj obstajala ptica, podobna kokoši. Genetsko ji je bila zelo blizu, a še ni bila prava kokoš, kakršno poznamo danes, in jo je poimenoval proto-piščanec. Proto-kokoš je izvalila jajce, ki ga je oplodil proto-petelin. Ko so se njuni geni združili, je nastala nova, drugačna genetska kombinacija. Ta je povzročila, da je bil zarodek neke vrste mutant, drugačen od svojih staršev. Skratka, dve ptici, ki nista bili zares kokoši, sta ustvarili kokošje jajce. To je pravi odgovor: jajce je bilo prej, in nato se je iz njega izvalila prva kokoš.
Evolucijski pogled
V evoluciji je odgovor preprost: z jajci so se razmnoževali že dinozavri. Fosili kažejo, da so dinozavri jajca s trdno lupino polagali pred skoraj dvesto milijoni let, tista z mehko lupino pa so obstajala še mnogo prej. Novi organizmi v procesu spolnega razmnoževanja nastanejo z združitvijo dveh spolnih celic. Jajca so torej obstajala dolgo pred nastankom kokoši.
Jajce ščiti zarodek pred vplivi okolja in biološko je pravi čudež narave, v katerem se piščanec popolnoma razvije in pripravi na izvalitev. Jajce povezuje dve življenjski zgodbi: ko se ena konča, se druga začne.
Znanstvena razlaga: Piščanec je bil prej
Obstaja tudi nasprotna teorija, ki pravi, da je bil prvi piščanec. Jajce namreč nastane le, če je bilo znotraj piščanca. Proteina ovokledidin-17 in ovokledidin sta ključna elementa, ki delujeta kot katalizatorja in pospešita razvoj lupine. Ta trda lupina je bistvenega pomena za nastanek rumenjaka in njegovo zaščitno tekočino, medtem ko se piščanec razvija v notranjosti.
Računalnik, ki se imenuje Hector, je pokazal, da je protein ovokledidin ključnega pomena za začetek kristalizacije - zgodnje faze ustvarjanja lupine. Protein kalcijev karbonat pretvori v kalcitne kristale, ki sestavljajo lupino. Kristale najdemo v številnih kosteh, ampak piščanci jih tvorijo hitreje kot katerakoli druga vrsta. Colin Freeman z oddelka za inženiring materialov na univerzi v Sheffieldu je dejal, da "je že dolgo obstajal sum, da je bilo jajce prej," vendar imajo sedaj znanstveni dokaz, da ni tako.
Kokošje jajce in razvoj piščanca
Trdna jajčna lupina, ki varuje jajce pred poškodbami, je sestavljena iz apnenca. V lupini je več kot 7500 por, skozi katere se izmenjujejo dihalni plini in prehaja voda. Pod lupino sta zunanja in notranja ovojnica, ki preprečujeta vdor bakterij, uravnavata vlažnost in omogočata prehod dihalnih plinov. Na topem delu jajca je med njima mehurček z zrakom.
Beljak obdaja rumenjak z zarodkom in ga varuje pred spremembami temperature in izsušitvijo. Vsebuje beljakovine, niti iz gostega beljaka pa zadržujejo rumenjak v središču jajca. Rumenjak z jedrom in ovojnico, ki preprečuje razlitje rumenjaka, je jajčna celica. Jedro je tako majhno, da ga s prostim očesom ne opazimo. V njem je dedni zapis za razvoj zarodka, ki se razvije le, če je jajčna celica oplojena. Jajce vsebuje prav vse, kar zarodek potrebuje za razvoj. Večino hranil dobi iz rumenjaka, nekaj iz beljaka ter kalcij iz lupine.
Faze razvoja piščanca v jajcu
- Tretji dan po oploditvi se razvijeta srce in krvožilni preplet zarodka.
- Sedmi dan razvoja je že mogoče opaziti oko in zasnove za peruti in noge.
- Dvanajsti dan je oko popolnoma razvito, vidijo se že noge in peruti. Hranilo iz rumenjaka zarodek črpa skozi rumenjakov tulec na trebuhu, izločki pa se zbirajo v posebni vrečki.
- Dvajseti dan je piščanec v jajcu popolnoma razvit in pripravljen na izvalitev.
Dolgotrajno rojstvo
Po treh tednih valjenja začne piščanec od znotraj tolči po jajčni lupini, kar lahko traja do 48 ur. Pomaga si z roževinastim zobcem na koncu kljuna, ki ga imenujemo jajčni zob in se odlušči takoj po izvalitvi. Ko piščanec končno zleze iz lupine, ga prekriva puh. Že prvi dan je zvedav in živahen, hodi za kokljo in jo posnema.
Izvalitev piščančkov | Izvalitev jajc
Različnost ptičjih jajc
Ptičja jajca so različnih oblik in tudi različno obarvana. Gozdne kure gnezdijo na tleh, zato so njihova jajca ovalne oblike in obarvana tako, da se prikrijejo v okolju. Zaradi ovalne oblike se vedno kotalijo na dno kotanje in tako ne zdrsnejo iz gnezda.
Jajca sov so bela in okrogla, saj večina sov gnezdi v duplih. Ker so bela, so bolje vidna v temnem duplu in so lahko kroglasta, saj se iz dupla ne morejo odkotaliti.
Lumne gnezdijo v velikih kolonijah na kamnitih policah nad morjem. Njihova jajca so bela in stožčasta. Lahko so vidna, saj ptice v koloniji skupno varujejo jajca pred plenilci. Ko lumne vzletajo in pristajajo, se zaradi stožčaste oblike jajca vrtijo okoli svoje osi in se ne skotalijo v morje. Oblike in barve ptičjih jajc so tekom evolucije nastale naključno, ohranile pa so se le tiste, ki so ustrezale trenutnim razmeram v okolju.
Hiša inkubator v ZOO Ljubljana
V Hiši inkubator v ZOO Ljubljana lahko obiskovalci vse leto opazujejo izvalitev piščancev kokoši in prepelic. Tu se lahko podrobneje spoznajo z vsebino kokošjega jajca in razlogi za različne oblike in barve ptičjih jajc. Živalski vrt Ljubljana vabi tudi na delavnice, kjer udeleženci odkrivajo skrivnosti jajca in opazujejo izvalitev v inkubatorju.
Druge živali, ki se izležejo iz jajc
Poleg piščancev se v ZOO Ljubljana izležejo tudi druge živali iz jajc.
Violinske bogomolke
Violinske bogomolke so nove prebivalke vivarija. Samica se v svojem življenju lahko pari le enkrat in ima dovolj sperme za vse življenje. Shrani jo v telesu in z njo oplodi jajčeca. Vsakič odloži do 40 oplojenih jajčec, ki so med seboj zlepljena v jajčno kapsulo, ki jo prilepi na rastlino. Male bogomolke so podobne staršem, kar jih uvršča med žuželke z nepopolno preobrazbo. Samca ločimo od samice po daljših tipalnicah ter tanjšem oprsju in zadku.
Violinske bogomolke so razširjene v južni Indiji in na Šrilanki. V naravi plenijo predvsem leteče žuželke, same pa lahko hitro postanejo plen kuščarjev in ptičev, zato posnemajo rastline. Njihove noge so izredno dolge in imajo izrastke, ki spominjajo na tanke veje s posušenimi listi. S telesom se gibljejo naprej in nazaj, kot vejice v vetru. Njihovo telo ima obliko violine, kar je bil navdih za poimenovanje. Sprednji nogi imajo pokrčeni ob telesu in pripravljeni, da bliskovito ujamejo žuželko v letu. Če pa se prikaže plenilec, ju obrnejo in pokažejo črno-roza obarvano liso, ki deluje strašljivo na plenilce.
Veliki madagaskarski dnevni gekon
Samica velikega madagaskarskega dnevnega gekona je oplojena jajčeca, ki so podolgovata, belkaste barve in imajo pergamentno lupino, odložila pod lubje v terariju v vivariju ZOO Ljubljana in jih prepustila usodi. Kadar izbere primeren prostor, se iz jajčec po dveh mesecih izležejo mladiči, ki takoj sami skrbijo zase. Ob izvalitvi so merili 3 centimetre, odrasli pa bodo desetkrat večji.
Veliki madagaskarski dnevni gekon je endemit severnega Madagaskarja. Živijo na območjih tropskega in subtropskega gozda. Prehranjujejo se s pajkovci, žuželkami, majhnimi vretenčarji ter z rastlinskim nektarjem. So nočno dejavni. Večino časa preživijo na drevesnih deblih, kjer počivajo obrnjeni z glavo navzdol. Na prstih imajo posebne oprijemalne blazinice z lamelami, kar jim omogoča dober oprijem pri plezanju po gladkih površinah kot so debla in listi. Samci so lahko precej teritorialni in ne sprejmejo drugih samcev na svojem ozemlju. Vstop dovolijo samo samicam. Paritveno vedenje vključuje tresenje repa ali telesa in oglašanje. Samca izbere samica; če ji kateri ni všeč, postane temno zeleno obarvana.
Vietnamska mahovna žabica
Vietnamsko mahovno žabico v terariju zelo težko opazite, saj je razvila eno najbolj izpopolnjenih kamuflaž v živalskem svetu. Zaradi kombinacije zelene barve, temnih lis, številnih izrastkov in mirovanja, je zelo podobna mahu in lišajem. Samica do 10 jajčec prilepi na skale ali rastlinske liste nad potokom. Iz oplojenih jajčec se izležejo paglavci, ki padejo v potok in niso prav nič podobni staršem. Preobrazba iz paglavca v malo žabo traja do eno leto.
Vietnamske mahovne žabe so razširjene na severu Vietnama ter v delu Kitajske. Živijo v zimzelenem deževnem gozdu, najraje ob vhodih jam, poraslih z mahom ter na bregovih skalnih gorskih potokov, kjer se skrivajo pod skalami in med rastlinjem. Plen lovijo ponoči. Na prstih imajo okrogle oprijemalne blazinice, s katerimi se dobro oprimejo gladkih skal. V dolžino lahko zrastejo do 8 cm. Kadar jih prestrašijo plenilci, kot so manjši sesalci in kače, se zvijejo v kroglico in se delajo mrtve. So zelo tihe žabe, saj se njihovo oglašanje sliši le na razdalji štirih metrov.
Rdečevrati kenguru
Tudi življenje kenguruja se začne v oplojenem jajčecu. Samica rdečevratega kenguruja ima hkrati kar tri generacije mladičev. V začetku aprila so v njeni trebušni vreči opazili živahno brcanje in prevračanje mladiča, takoj za tem pa malo glavo, ki je pokukala iz nje. Vendar je ta malček star že pet mesecev! Vrečo bo prvič zapustil, ko bo star pol leta. Takrat bo vanjo zlezel novorojenček, še nebogljen zarodek, in se pred večjim mladičem zatekel za posebno gubo na dnu vreče. Kmalu nato se bo samica ponovno parila. Oplojeno jajčece se bo nekajkrat delilo, nato pa čakalo v maternici, da se bo najstarejši mladič povsem osamosvojil, mlajši pa postal dovolj razvit, da bo začel zapuščati vrečo.