Ješprenj, oluščeni in obdelani ječmen, je ena tistih tradicionalnih sestavin, ki jo poznamo iz babičine kuhinje in se zdi, da je v zadnjih letih doživela pravi preporod. Značilen je po svoji rahlo oreščkasti aromi in prijetni, rahlo žvečljivi teksturi. Ječmen, iz katerega dobimo ješprenj, je ena prvih gojenih rastlin in je bil pomemben del prehrane že pri starih Egipčanih, Rimljanih in Grkih.
Kljub temu, da ješprenj deluje preprosto, v praksi pogosto povzroči dilemo. Premalo ga namočimo in je kosilo vodeno, preveč ga pripravimo in ostanki čakajo v hladilniku več dni. V zadnjih letih se vrača v sodobno kuhinjo kot alternativa drugim žitom. Njegova hranilna vrednost in vsestranskost sta ga postavili ob bok kvinoji, bulgurju in rjavemu rižu. Če iščete živilo, ki vas bo nasitilo, obenem pa poskrbelo za vaše zdravje, je ješprenj odlična izbira.
Pravilna priprava ješprenja: Količina in namakanje
Prava količina suhega ješprenja za dve osebi
Za kosilo za dve odrasli osebi je pravilna količina 120 do 150 gramov suhega ješprenja. To ustreza približno polnemu manjšemu kozarcu ali 6 do 8 zvrhanim žlicam. Ta količina je primerna, če je ješprenj glavna sestavina jedi, na primer v klasičnem ričetu ali gosti zelenjavni enolončnici. Če je dodatek k mesu ali zelenjavi, lahko količino brez težav zmanjšate na okoli 100 gramov.
Zakaj je namakanje tako pomembno?
Ješprenj med namakanjem vpije veliko vode in se opazno poveča. Pravilno namočen ješprenj se hitreje skuha, je mehkejši in lažje prebavljiv. Poleg tega se med namakanjem izločijo nekatere snovi, ki lahko obremenijo prebavo. Priporočljivo je, da ga namočite vsaj 6 do 8 ur, najbolje kar čez noč. Razmerje je preprosto: na en del ješprenja dodajte vsaj tri dele vode. Zjutraj vodo odlijte in ješprenj pred kuhanjem dobro sperite. Ješprenj pred kuhanjem namakamo v hladni vodi nekaj ur, lahko tudi čez noč. Preden ga namočimo, ga dobro speremo pod tekočo vodo, potem pa ga kuhamo kar v vodi, v kateri se je namakal.
How to Cook Hulled Barley in Perfection | 2 UNIQUE WAYS | Why You Should Eat Hulled Barley
Koliko ješprenja dobimo po namakanju?
120 do 150 gramov suhega ješprenja se po namakanju poveča na približno 300 do 400 gramov. Med kuhanjem se volumen še nekoliko poveča, zato je ta količina povsem dovolj za nasiten obrok za dve osebi. Če pripravljate jušno jed, bo ješprenj še dodatno nabreknil v tekočini. Prav zato pretiravanje s količino pogosto vodi do pregoste jedi, ki zahteva dodatno vodo ali jušno osnovo.
Pogoste napake pri pripravi ješprenja
Ena najpogostejših napak je kuhanje nenamočenega ješprenja. Takšen ješprenj se kuha bistveno dlje, tekstura pa je manj prijetna. Druga napaka je soljenje na začetku kuhanja, saj to lahko podaljša čas mehčanja. Dobro je vedeti tudi, da ješprenj po kuhanju še naprej vpija tekočino. Če ga kuhate vnaprej, je smiselno dodati malo več tekočine ali jed pred serviranjem razredčiti.
Ješprenj v kulinariki in razlika med ješprenjem in ječmenom
Vsestranska uporaba ješprenja
Ješprenj lahko kuhamo v jedeh ali samega in ga potem uporabimo kot dodatek juham, enolončnicam, omakam. Hladnega (in dobro odcejenega) stresemo na solato. Iz ječmena ali ješprenja lahko pripravimo mnogo jedi. Zrna je mogoče predelati v kosmiče ali zmleti v moko. Iz oluščenih ali neoluščenih zrn pa lahko pripravimo številne priloge, rižote, juhe in enolončnice. Večina ljudi v tem primeru raje poseže po ješprenju, ker je pripravljen hitreje. Če ga boste kuhali kot prilogo ali rižoto, ne odlivajte odvečne vode, temveč pustite, da se vsa vpije, saj bo tako žito zadržalo več hranil.
Hranjenje kuhanega ješprenja
Ohlajenega in odcejenega ješprenja shranimo v dobro zaprte posode in v hladilnik, kjer ga lahko hranimo en teden.
Kaj je ješprenj in razlika od ječmena?
Marsikdo, ki kupuje ješprenj in kuha ričet, ne ve, da je ješprenj pravzaprav kaša, ki jo dobimo z luščenjem ječmena. V trgovinah najdemo še ješprenjček, ki je zelo droben ješprenj. Ječmen je žito, ješprenj pa je oluščen in obdelan ječmen. V primerjavi z ječmenom, ki se uvršča med polnozrnata žita, ima ješprenj kot predelano žito manj hranil. V procesu obdelave se žitnim zrnom namreč odstrani zunanji del, kjer je večina vlaknin, vitaminov in mineralov ter tako ostane le notranji del, ki ga večinoma sestavljajo škrob in proteini. Ječmen ima namreč v primerjavi z ostalimi žiti veliko vlaknin, vitaminov in mineralov tudi v notranjem delu zrna, zato lahko rečemo, da je ješprenj malo bolj zdrav kot ostala predelana žita.
Ječmen in njegovi izdelki
Kot pri preostalih žitih pa tudi iz ječmena pripravljajo kosmiče in meljejo moko, ki jo peki dodajajo pšenični pri pripravi kruha in drugih mlevskih izdelkov. Ječmenova moka bo kruhu dala specifičen okus in nekoliko temno barvo, takšnega pečejo predvsem v predelih severne Evrope. Ječmen se uporablja pri pripravi alkoholnih pijač, na primer v proizvodnji piva in viskija. Uporablja se za pripravo slada in kvasa, pražen pa za nadomestek kave.
Zdravstvene koristi ječmena in ješprenja
Ješprenj ni le del slovenske kulinarične dediščine, temveč tudi odlično živilo za uravnoteženo prehrano. Čeprav je bil v zadnjih letih ali desetletjih nekoliko odrinjen na rob, spet dobiva prostor v prehrani, ki mu zaradi izjemnih prehrambnih in zdravilnih lastnosti vsekakor pripada. Ko ga uživamo kot polnozrnato žito, je res odličen vir vlaknin in mineralov.
Bogastvo hranilnih snovi
Ječmen je med drugim bogat z beljakovinami in vlakninami, vsebuje kalcij (kar enajstkrat več kot kravje mleko), vitamine C, E in vitamine skupine B. Med minerali omenimo kalij, železo, magnezij, cink, baker, molibden, mangan in selen. Je tudi antioksidanten, saj vsebuje antioksidante lignane. Vsebuje tudi magnezij, krom in baker ter vitamine B kompleksa.
Izboljšanje prebave
Ker ječmen vsebuje netopne vlaknine, spada med živila, ki izboljšujejo proces prebavljanja v telesu. Takšna živila bi morali v prehrano vključiti vsak dan. Ječmen bo pomagal tudi tistim, ki že imajo težave s prebavo.
Koristi za srce
Živila lahko vsebujejo topne in netopne vlaknine in ječmen vsebuje obe vrsti. Med topnimi vsebuje beta-glukane, ki nam koristijo tako, da znižujejo raven krvnega holesterola, poleg tega pa tudi povzročijo, da se glukoza iz obroka počasneje absorbira v kri. S tem znižujejo glikemično obremenitev obroka. Preprečijo, da bi se krvni sladkor prehitro zvišal, kar je škodljivo. Zato je ječmen dobro živilo za sladkorne bolnike, hkrati pa predstavlja tudi preventivo pred pojavom sladkorne bolezni tipa dva, ki je lahko zelo nevarna za srce in velja za največji dejavnik tveganja za težave s srcem. Niso pa le vlaknine tiste, ki blagodejno vplivajo na srce. Pomagajo tudi antioksidanti lignani in mineral selen, ki ravno tako lahko deluje antioksidantno. Študije so denimo odkrile povezavo med prenizko količino selena v krvi in povečanim tveganjem za koronarno srčno bolezen.
Pomoč pri uravnavanju telesne teže
Morate izgubiti odvečne kilograme? Prej omenjene vlaknine beta-glukani, ki jih ječmen vsebuje, povzročijo, da smo prej siti. Strokovnjaki poleg tega tudi predvidevajo, da lahko vsa polnozrnata žita pozitivno vplivajo na naše hormonsko ravnovesje, s tem pa tudi na hormone, ki vplivajo na naš občutek sitosti in lakote. Kljub temu, da to na žalost še ni povsem dokazano, velja, da so polnozrnata žita zdrava živila, s katerimi se težko prenajemo.
Ješprenj ali ječmen: Katero izbrati?
Strokovnjaki priporočajo, da vsak dan zaužijemo tri porcije polnozrnatih živil. Svetujejo še, da predelana žita, ko le lahko, zamenjamo z nepredelanimi oziroma čim manj predelanimi. Bolj zdravo je torej poseči po polnozrnatem žitu, a če so vam po okusu bolj všeč predelana oziroma rafinirana žita, je ješprenj vsekakor najboljša izbira. Toda če boste denimo pripravljali ričet, ni nič narobe, če ga pripravite z ješprenjem. Ta sicer ni tako zdrav kot ječmen, a še vedno vsebuje velik del njegovih zdravih hranil in vsekakor veliko bolj zdrava izbira kot marsikatero drugo živilo.
Praktičen povzetek za hiter pregled
Za kosilo za dve osebi potrebujete približno 120 do 150 gramov suhega ješprenja, ki ga namočite čez noč v zadostni količini vode. Po namakanju in kuhanju dobite ravno pravšnjo količino za polnovreden, nasiten obrok.
Primer recepta: Ričet s prekajenim mesom
Prihaja že pomlad, vmes pa vseeno zaide kak hladen deževen dan, ko ti zadiši bolj zimska hrana. Ampak, roko na srce: ješprenj je ena tistih jedi, ki jih lahko kuhamo vse leto, saj je priprava tako zelo enostavna in z malo truda ustvarimo odličen, domač okus!
Sestavine za 6 - 8 oseb:
- 250 g ješprenja
- 200 g suhega fižola (npr. črni fižol in fižol češnjevec)
- 300 g prekajenega mesa
- 3 srednje veliki krompirji
- 1 peteršilj (gomolj in zelenje)
- 1 srednje velika čebula
- 1 strok česna
- 1 lovorov list
- (zeliščna) sol, sveže mleti črni poper
Priprava:
- Suhi fižol čez noč namočimo v hladni vodi.
- Približno tri ure pred začetkom kuhanja v posebno skledo vsujemo ješprenj, ki ga zalijemo s hladno vodo in pustimo na sobni temperaturi, da vpije nekaj tekočine.
- Nato v lonec vsujemo odcejen fižol in ga zalijemo s približno 1,5 litra vode. Pristavimo na štedilnik.
- Medtem ko se fižol greje, olupimo korenje, peteršiljev gomolj in krompir. Vse našteto, kot tudi prekajeno meso narežemo na približno centimeter velike kocke in vsujemo v lonec k fižolu.
- Dodamo še odcejen ješprenj, na drobno nasekljano čebulo, na tanko narezan česen in lovorov list. Solimo, popramo.
- Ko zavre, zmanjšamo ogenj, da ješprenj le malo brbota, in pokrijemo. Kuhamo približno 45 minut oziroma toliko časa, da se vse sestavine skuhajo. Vmes nekajkrat premešamo. Če je jed pregosta, prilijemo še malo vode.
- Ko je kuhano, odstranimo lovorov list in v ješprenj vmešamo na drobno nasekljano peteršiljevo zelenje. Poskusimo in, če je treba, dodamo še malo soli ter mletega popra.
Nasveti za ričet:
- V kolikor bomo uporabili fižol iz konzerve, uporabimo kot tekočino zelenjavno jušno osnovo ali vodo od kuhanja mesa.
- Za piko na i vmešamo v ričet še limonin sok ali kis.
- Če ričet pripravljamo za dva dneva, uvodoma ne dodamo krompirja.
- V ponvi pripravimo osnovo, na maščobi prepražimo poljubno zelenjavo, gobe, na koščke narezano meso, slanino, kar imamo pač pri roki, in zmešamo z ustrezno količino kuhanega ješprenja. Dodamo zelišča in začimbe, po potrebi solimo, premešamo in na majhnem ognju segrejemo. Če želimo, da bo jed bolj sočna, dodamo žlico ali dve paradižnikove omake. Na koncu potresemo s sveže sesekljanim peteršiljem, lahko tudi naribanim parmezanom, in ponudimo.
Dodatni recepti
- RECEPT: Ješprenjčkova rižota z gobami
- RECEPT: Italijanska ješprenova juha