Razumevanje alergij na hrano in njihova pogostost
Alergijske bolezni so v zadnjih desetletjih v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji najverjetneje dosegle prevalenčni maksimum. Ocenjujejo, da zaradi ene od alergijskih bolezni trpi vsak tretji prebivalec. Medtem ko prebivalci v državah v razvoju alergijskih bolezni skorajda ne poznajo, spada med pogostejše alergijske bolezni pri otrocih prav alergija na hrano.
Glede na epidemiološke študije ocenjujemo, da je prevalenca preobčutljivosti za hrano med otroki v Evropi od osem do deset odstotkov, med odraslimi pa okoli dva odstotka. Splošno prepričanje o pogostosti alergije na hrano v populaciji pa kaže povsem drugo podobo, saj si ljudje vzroke svojih težav pogosto razlagajo napačno. Številne znake (izpuščaje, izcedek iz nosu, otekanje ipd.) in simptome (napihovanje, krče, srbež ipd.) zmotno pripisujejo alergijski etiologiji, najpogosteje prav alergiji na hrano. Ne glede na to, vsak sum glede morebitne alergije na hrano jemljemo resno, saj so lahko posledice alergijske reakcije na hrano zelo nevarne, tudi smrtne.
Alergija na oreščke in arašide - tveganje in simptomi
Z alergijo na oreščke se spopada veliko otrok in odraslih. Po nekaterih podatkih kar 1 do 2 % otrok trpi za lažjo ali težjo obliko alergije te vrste. Med najbolj problematična živila, ki povzročajo nevarne oziroma fatalne reakcije, spadajo prav oreščki in arašidi.
Najpogostejši alergeni oreščki in arašidi
Najpogostejši oreščki, ki povzročajo alergije, so lešniki, mandlji, orehi, indijski in brazilski oreščki, pistacije, ameriški orehi in makadamije. Čeprav so arašidi botanično druga vrsta in spadajo med stročnice, pogosto povzročajo klinično zelo podobno sliko alergije kot oreščki. Oreščki so sicer v naši prehrani zelo priljubljen in zdrav prigrizek, vendar je pri omenjenih alergenih treba poudariti, da so termostabilni, torej se s kuhanjem ne uničijo, občasno pa postanejo ob procesiranju še bolj alergogeni (npr. praženi arašidi).
Vrste alergij na oreščke
V primerjavi z redkejšimi primarnimi alergijami na oreščke (prevalenca < 2 %) so v našem okolju izrazito pogostejše sekundarne oziroma navzkrižne alergije na oreščke (prevalenca < 10 %).
- Primarna alergija: Tipično za primarno alergijo na omenjene alergene je, da gre pogosto za anafilaksijo. Te alergije pogosto trajajo do konca življenja in redko izzvenijo.
- Sekundarna oz. navzkrižna alergija (oralni alergijski sindrom - OAS): Slednje običajno povzročajo lokalno simptomatiko, predhodno opisovano s terminom oralni alergijski sindrom (OAS), v zadnjih dveh letih pa se namesto OAS uveljavlja izraz kontaktna urtikarija orofaringealnega prostora. Ko npr. bolnik z alergijskim rinitisom zaradi preobčutljivosti na pelod breze ali leske zaužije lešnik (tudi mandelj oz. oreh), začuti srbež v ustni votlini, žrelu, grlu, sluhovodu, sluznica ustne votline lahko tudi nekoliko oteče. Običajno se neprijetni simptomi hitro pomirijo tudi brez zdravil (v 15-30 minutah), bolnika pa praktično nikoli življenjsko ne ogrožajo. Sistemske reakcije se lahko pri teh bolnikih pojavijo ob sočasnih poslabševalnih dejavnikih, ki povečajo alergogenost.
Simptomi in anafilaksija
Reakcije povzročijo že zelo majhne količine alergenov in nastopijo zelo hitro - v nekaj minutah se lahko pojavijo srbež kože s koprivnico, otekanje sluznic s posledičnim dušenjem, hudimi bolečinami v želodcu, z bruhanjem in ne nazadnje z omotico, vrtoglavico in s kolapsom. Najhujši znak je anafilaksija, ki je lahko tudi smrtna, če takoj ne ukrepamo. Anafilaksija povzroča oteženo dihanje, otekanje v ustih in grlu, nenaden padec krvnega tlaka in v nekaterih primerih izgubo zavesti. Alergija na arašide je izredno nevarna, saj lahko že najmanjša količina povzroči hud alergijski odziv.
Diagnostika in potrditev alergij na oreščke
Izbrani zdravnik bolnika z opisanimi težavami običajno kar hitro pošlje k specialistu za nadaljnjo diagnostiko v alergološko ambulanto. Alergologi glede na anamnezo kar hitro posumijo na morebitno primarno ali sekundarno alergijo na oreščke oziroma arašide.
- Za potrditev senzibilizacije so običajno dovolj kožni testi bodisi s komercialnimi pripravki bodisi neposredno z osumljenim živilom. Vendar pa je pri veliko bolnikih kožni testi pozitivni za različna hranila oziroma alergene, kar pa še ne pomeni alergije. S kožnimi testi tako potrdimo senzibilizacijo, in ne alergije.
- Obstajajo tudi serološki testi (določitev koncentracije specifičnih protiteles IgE proti določenemu alergenu v krvi), ki pa so dejansko veliko dražji in manj senzitivni kot kožni testi, seveda, če so slednji opravljeni korektno.
- Za dokončno potrditev kakršnekoli alergije na hrano je po svetovnih alergoloških smernicah potrebno hospitalno opraviti dvojno slepi preizkus z osumljeno hrano, vendar pa se to v praksi dejansko ne dogaja rutinsko. V Sloveniji omenjene teste opravljamo na Kliniki Golnik (za odrasle) in na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (za otroke).
Obvladovanje in zdravljenje alergij na oreščke
Prva naloga takšno osebo z alergijsko reakcijo položiti na tla, jo povprašati, ali ima morda pri sebi injekcijo epinefrina ter obvezno poklicati 112. Izkušena oseba na drugi strani nato usmerja prvo pomoč, obenem pa nemudoma na teren pošlje reševalno ekipo.
Izogibanje alergenom
Pri bolnikih, pri katerih je anamneza za primarno alergijo na oreščke in arašide zelo prepričljiva, alergijska reakcija pa težka, po potrditvi senzibilizacije običajno svetujemo strogo izogibanje alergenu. Oreščki in arašidi so za vegane pomemben vir proteinov, zato jim strogo izogibanje alergenov otežuje prehranjevanje, kar posledično zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Seznam je zelo dolg, zato je najboljši nasvet, da embalažo živila, ki ga še ne poznate najbolje, vedno skrbno preberete. Z oreščki v sledovih se lahko srečate v kosmičih in različnih piškotih. Potencialno nevarna so tudi vsa živila, ki vsebujejo izvlečke oreščkov, kot je na primer orehovo olje.
Nujno zdravljenje in samopomoč
Praviloma bolnike opremijo s setom za samopomoč (z antihistaminikom, glukokortikoidi). Zelo redko pa tistim s težjo reakcijo (z dušenjem, s kolapsom) predpišejo avtoinjektor adrenalina. Adrenalin je namreč zdravilo izbora pri najtežjih alergijskih reakcijah oziroma anafilaksiji in ključno je, da si ga bolnik aplicira čim prej, zato je prav, da se predpiše hitro. Bolniki z ogrožajočimi reakcijami morajo s sabo vedno nositi adrenalin v avtoinjektorju.
Kako uporabljati EpiPen
Vzročno zdravljenje (imunoterapija)
Žal je vzročno zdravljenje primarnih alergij na oreščke in arašide zelo zahtevno in zmerno učinkovito. Običajno bolnikom ne preostane ničesar drugega kot strogo izogibanje kritičnemu alergenu in simptomatska terapija (antihistaminik v visokem odmerku, glukokortikoidi, bronhodilatatorji ...). Imunoterapija kot edino vzročno zdravljenje se izvaja predvsem pri otrocih, je pa treba poudariti, da gre za zahtevno dolgotrajno vsakodnevno zdravljenje, med katerim pogosto pride do zapletov, sicer večinoma v obliki blagih alergijskih reakcij (opisani pa so tudi smrtni primeri otrok). Končni rezultat po letih zdravljenja (in posledično ukinitvi imunoterapije) pa običajno ni dolgotrajen oziroma do konca življenja, kajti posamezniki lahko pojedo le nekaj gramov alergena (npr. do 20 arašidov). Tudi pri navzkrižni (sekundarni) alergiji imunoterapija s pelodi običajno ne učinkuje na kontaktno koprivnico ustno-žrelnega prostora in se v ta namen ne izvaja.
Posebni izzivi: Temna čokolada in sledi alergenov
Mnogi starši in posamezniki z alergijami se srečujejo z izzivom iskanja čokolade in piškotov, ki bi bili varni za uživanje, saj je na vseh opozorilo, da "lahko vsebuje sledi ...".
Zaradi otrok, alergičnih tudi na mleko, lešnike in arašide, so bile opravljene raziskave glede možnega vsebovanja omenjenih snovi v čokoladah. Gorenjka je tako poslala jedilno čokolado na testiranje v Italijo glede na prisotnost sledi mleka, lešnikov in arašidov. Kalupe so standardno oprali in jih napolnili z jedilno čokolado. Najbolj možno kontaminirane vzorce (prve čokolade) so v Italiji pregledali. Na žalost je bilo vse pozitivno, kar pomeni, da se je treba izogibati tudi jedilne in temne žlahtne čokolade Gorenjka s 70% kakava. V VIP reviji sta bili testirani mlečna žlahtna čokolada in jedilna čokolada, v Nemčiji so potrdili le sledi lešnikov (ne arašidov). Verjetno so izbrali naključen vzorec, medtem ko so v Gorenjki izbrali najbolj možno kontaminirano serijo jedilnih čokolad, ki je vsebovala sledi mleka, lešnikov in arašidov.
Nekateri posamezniki kljub temu ne opazijo težav po uživanju takšnih čokolad, medtem ko drugi doživijo hude reakcije. Ena izmed mamic je poročala o anafilaktičnem napadu pri svojem otroku po zaužitju lešnikove čokolade, kar je poudarilo resnost tudi majhnih količin alergenov.
Kot alternativo so uporabniki navedli čokolade, ki so na voljo v trgovinah, kot sta Alnatura (DM) in Kalček (BTC Ljubljana). Čokolada iz Kalčka vsebuje samo 85 % kakava in 15 % trsnega sladkorja, brez sojinega lecitina. Tudi pri teh izdelkih je opozorilo, da lahko vsebujejo sledi, vendar so nekaterim alergikom ustrezale. Vendar pa so za nekatere otroke bile usodne tudi te čokolade, zato se priporoča popolno izogibanje. Poudarja se, da je "zdrava" samo grenka čokolada, saj mlečna uniči vse koristne lastnosti kakavovega dela.
Splošni nasveti za alergike na hrano
Oseba, ki je alergična na oreščke, lahko doživi blažjo ali težjo obliko reakcije v primeru, da zaužije prepovedano vrsto oreščkov. Prisluhnite svojemu zdravniku, ki bo podal vse potrebne informacije, kako ukrepati ob morebitni alergijski reakciji, za najtežje primere pa bo predlagal tudi injekcijo epinefrina, ki naj bi bila ves čas ob osebi z alergijo na oreščke. Tudi ob obisku restavracije je potrebno osebju povedati za alergijo, da se v kuhinji na krožnik ne bi pretihotapil kakšen alergen. Mnogi ljudje z alergijo na oreščke najprej prečrtajo arašide, kar pa ni nujno potrebno.
V prvem letu življenja je najboljša zaščita pred alergijami dojenje. Pri dojenčkih, ogroženih zaradi alergije, ki jih ni mogoče dojiti, uporabljajte hipoalergensko prehrano za dojenčke. Pri otrocih, ogroženih zaradi alergije, morate posebej skrbno sestavljati jedilnik: vedno, ko poskušate do zdaj neznano živilo, morate počakati tri dni, preden mu lahko daste drugo novo živilo. Vendar lahko otrok reagira alergično tudi na živilo, ki ga je do sedaj dobro prenašal. Zato morate vedno vedeti, kaj je otrok pojedel zadnje tri dni.
Mehanizmi alergijskih reakcij
Imunski sistem je zadolžen za obrambo telesa pred tujki in škodljivimi organizmi. Da bi to nalogo lahko opravljal, proizvaja štiri različne vrste protiteles: IgG, IgA, IgM in IgE (odkrita so tudi protitelesa IgD, katerih naloga pa še ni znana). Vsa krepijo imunski sistem, vendar pa je IgE najbolj povezan s posebnimi imunskimi celicami v pljučih, koži in sluznici, ki sprožijo alergijski odziv na tuje snovi v telesu.
Ko imunski sistem prvič izpostavite morebitnemu alergenu, še nimate nobenega alergijskega odziva. Ta se namreč lahko pojavi šele potem, ko je telo že začelo proizvajati protitelesa imunoglobulina E (IgE). Čeprav se tega niti ne zavedate, je telo takoj začelo tvoriti posebna oziroma specifična protitelesa IgE proti alergenu v tisti hrani. Alergijo imate lahko na eno živilo ali več, vendar morajo protitelesa IgE natanko ustrezati alergenu v hrani, razen pri redkih izjemah, ko zelo podobni alergeni sprožijo navzkrižni alergijski odziv. Protitelesa IgE krožijo po telesu in se v krvi oprijemajo krvnih bazofilcev, v tkivih - predvsem v nosu, grlu, pljučih, koži in prebavni cevi - pa tkivnih bazofilcev. Ta prvi odziv strokovno imenujemo senzibilizacija. Ko spet zaužijete to živilo, pride njegov alergen v stik s protitelesi IgE, ki so sprijeta s krvnimi in tkivnimi bazofilci. Tako imenovani inhalatorni alergeni kot cvetni prah in hišni prah pridejo v telo z vdihom. Kontaktni alergeni, kot so kovine ali kozmetika, povzročajo alergijska kožna obolenja. Alergeni v živilih ali strupi insektov se vrinejo v telo preko prebavnega trakta ali krvnih žil. Posledica so lahko želodčno-črevesne težave, včasih pa je lahko prizadeto celo telo.
Tipi alergijskih reakcij
Razlikujemo tri različne tipe reakcij, ki so odvisne od alergenov:
- pri takojšnji reakciji se pojavijo simptomi neposredno po stiku s snovjo, ki povzroča alergijo;
- pri reakcijah tipa II se pojavijo težave z zakasnitvijo od štirih do osmih ur in trajajo dlje;
- pri poznih reakcijah lahko mine do odziva 48 do 72 ur, kar izredno oteži iskanje alergena.
Načeloma lahko vsako živilo povzroči alergijo. Nekatera delujejo bolj alergogeno kot druga: mednje sodijo mlečni izdelki, orehi, ribe in raki, gobe, čokolada, določene vrste sadja in zelenjave, konzervansi in barvila za živila. Alergije na živila ne povzročajo samo alergijskih reakcij na koži, temveč so lahko prizadete tudi sluznice dihalnih in prebavnih poti (alergijski nahod ali kašelj, otekanje ustnic in ustne sluznice). Alergeni lahko izzovejo tudi bolečine v trebuhu, napenjanje, kolike in drisko. Včasih se pojavijo različni simptomi sočasno.
Z gibanjem spodbujena prehranska alergija
Poznamo redko bolezen, znano kot z gibanjem spodbujena prehranska alergija. Prizadeti imajo v telesu protitelesa IgE proti alergenu v nekem živilu oziroma živilih, vendar imajo težave samo, če so po zaužitju te hrane tudi telesno dejavni. Raziskave so pokazale, da sta najpogostejša povzročitelja pšenica in zelena, čeprav so sprožilci lahko tudi druga živila. Strokovnjaki za zdaj še niso natanko pojasnili, zakaj ravno telesna vadba povzroča odziv, domnevajo pa, da črevesje zaradi gibanja vsrka več proteinov. Ti krožijo po telesu in se nazadnje povežejo s krvnimi in tkivnimi bazofilci, ki sprožijo alergijski odziv.