Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom. Po številnosti samoglasnikov se slovenščina uvršča med srednje bogate jezike. Medtem ko inuktituščina, jezik Inuitov, pozna le tri samoglasnike (/i/, /a/, /u/), ima slovenski standardni jezik kar osem samoglasnikov: /a/, /e/, /ɛ/, /ə/, /i/, /o/, /ɔ/, /u/.
Samoglasniški trikotnik in razvrščanje
Samoglasnike razvrščamo glede na dvig jezične ploskve in tonskost na:
- visoke in razpršene (i in u),
- sredinske (obe vrsti e-ja in o-ja ter polglasnik),
- nizke (a).
Razumevanje tega sistema temelji na t. i. samoglasniškem trikotniku, ki ponazarja, v katerem delu ustne votline in s kakšnim položajem jezika tvorimo posamezen glas. Vrstni red samoglasnikov (i, e, a, o, u) izhaja prav iz tega modela. Zgibanje jezika lahko najbolje opazujemo ob izgovarjanju pred ogledalom.
Klasični model, ki ga je uveljavil Jože Toporišič, samoglasnike razdeli v tri trikotnike glede na njihovo dolžino in naglašenost:
- Naglašeni in dolgi samoglasniki.
- Naglašeni in kratki samoglasniki.
- Nenaglašeni in kratki samoglasniki.
Razlika med ozkimi in širokimi samoglasniki
Slovenski knjižni jezik pozna 8 samoglasnikov, ki jih zapisujemo s 5 črkami (a, e, i, o, u). To pomeni, da nekatere črke zaznamujejo več različnih glasov. Kako torej pravilno ločiti med ozkimi in širokimi izgovori?
| Samoglasnik | Različice |
|---|---|
| E | ozki e, široki e, polglasnik |
| O | ozki o, široki o |
Naglasna znamenja kot pomoč pri izgovoru
Za označevanje dolžine in kakovosti samoglasnikov uporabljamo tri naglasna znamenja: ostrivec, krativec in strešico.
- Ostrivec (´): Označuje ozek samoglasnik.
- Krativec (`): Označuje kratek in širok glas (npr. pès). Postavljamo ga praviloma na zadnji zlog ali v enozložne besede (kùp, mìš, krùh).
- Strešica (^): Označuje širok in dolg glas, ki ni v zadnjem zlogu (npr. ôkno).
Pomembno je vedeti, da črke a, i in u poznajo samo ostrivec in krativec; uporaba strešice na teh črkah je napačna. Vsa tri znamenja lahko uporabimo le pri črkah e in o.
Praktični primeri in vaja
Za utrjevanje znanja je ključna redna vaja. Pri branju besed bodite pozorni na dolžino in zven:
- Ozki o: senó (ozka in dolga).
- Široki o: ôkno (široka in dolga).
Pri naglašenih besedah lahko razlike opazimo v naslednjih primerih: polEt, nOga, vOnj, srEča, glAsba, slIka, fUga, posvEt, hlAče, harmOnika, svInčnik. Razlika med ozkim in širokim izgovorom pogosto spreminja tudi pomen besede, zato je natančna izgovorjava ključna za pravilno sporazumevanje.