Janez Burger, priznani slovenski filmski režiser, scenarist in producent, se je rodil 21. marca 1965 v Kranju. Otroštvo je preživel v Železnikih, kjer se je že v rani mladosti začel zanimati za filmsko produkcijo. Redno je obiskoval predvajanja filmov v domači kinodvorani, kar je močno vplivalo na njegovo kasnejšo kariero. Danes živi in dela v Ljubljani.
Izobraževanje in prve filmske izkušnje
Po končani škofjeloški gimnaziji, kjer je bil odličen učenec, je odslužil vojaški rok, najprej v Bihaču in nato v Varaždinu, kjer je delal kot kuhar. Ker je testiranje pokazalo, da je zanj primerna ekonomija, se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral na prvi stopnji iz mednarodne trgovine.
Med študijem ekonomije v Ljubljani je bil Janez Burger reden gost Slovenske kinoteke, kjer se je sistematično poglabljal v filmsko ustvarjalnost. Tam je nekoč naletel na oglas za filmski seminar, ki ga je vodil Joco Jovanović. Ta seminar mu je, kot sam pravi, "odprl oči", saj je začel film gledati kot filmar in ne zgolj kot gledalec.
Že leta 1989 je kot amater zrežiral in napisal scenarij za kratki igrani film Vrata. Po uspešnem dokončanju tega filma je bil leta 1990 sprejet na študij filmske režije na prestižni filmski akademiji FAMU v Pragi na Češkem. Med študijem je posnel več kratkih in dokumentarnih filmov v okviru šolskega programa. Oktobra 1996, po šestih letih rednega študija, je diplomiral s polurno TV inscenacijo z naslovom Macek. Za ta film je prejel tudi nagrado Češkega literarnega fonda za najboljši scenarij in režijo.
Gledališko ustvarjanje
Leta 1997, po vrnitvi v Slovenijo, je Janez Burger ustanovil svojo gledališko skupino, sprva imenovano Burgtheater, kasneje pa eksperimentalni gledališki studio Burgerteater. To kaže na njegovo široko umetniško usmerjenost, ki ni omejena zgolj na film.
Celovečerni filmi in mednarodni preboj
Leta 1997 je začel pripravljati in snemati svoj prvi celovečerni film V leru, pri katerem je scenarij spisal skupaj z Janom Cvitkovičem. Film je bil premierno predvajan leta 1999 v tekmovalnem programu festivala v Karlovyh Varyh, kjer je naletel na izjemen odziv.
Film V leru je dosegel velik uspeh, prejel je kar 20 nagrad na festivalih po vsem svetu (med drugim v Portorožu, Kijevu, Montpellierju, Cottbusu, Moskvi, Trstu, Bruslju, Milanu) in bil predstavljen na več kot 60 festivalih. Na 2. Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel šest priznanj, vključno z nagrado za najboljši film, najboljši scenarij ter nagradi žirije slovenskih filmskih kritikov in občinstva za najboljši film. Kritiki so ga prepoznali kot umetniško poln in zrel prikaz sodobne stvarnosti, ki se "pogumno in poglobljeno loteva temeljnih eksistencialnih problemov mladih" ter s "simpatično neposrednostjo, zgovornim minimalizmom in spretno uporabo vizualnih komponent" ustvarja "preprost film o preprostih ljudeh, brez olepševanja in nepotrebnih dodatkov." Žirija kritikov FIPRESCI je filmu podelila priznanje "zaradi enostavnosti, nepretencioznosti in odlične karakterizacije". Kot črno-beli nizkoproračunec je film v slovenskih kinih videlo več kot 60.000 gledalcev in je bil prodan tudi v tujino.
Janez Burger doslej ni posnel velikega opusa, je pa ustvaril tri izrazite in zelo različne celovečerne filme, s katerimi je na Festivalu slovenskega filma osvojil nagrado za najboljši film, s čimer je pokazal, da ga zanima predvsem ustvarjanje in ne rutina.
Njegova filmografija vključuje naslednja pomembnejša dela:
- Vrata (1989): Kratki igrani film (amaterski režiser in scenarist).
- Macek (1996): TV inscenacija (diplomski film).
- Sladka hišica (1998): Televizijski dokumentarni film o Cukrarni v Ljubljani.
- V leru (1999): Celovečerni igrani film (režiser, so-scenarist).
- Matura 2000 (2000): Kratki dokumentarni film (režiser, scenarist).
- Novakovi (2000): Televizijska humoristična nanizanka (režiser).
- Ruševine (2004): Celovečerni igrani film (režiser, soavtor scenarija). Film je na 7. Festivalu slovenskega filma prejel 13 nagrad, vključno z nagrado Vesna za najboljši film in najboljšo režijo. Leta 2006 je bil slovenski kandidat za nagrado Oskar v kategoriji za najboljši tujejezični film.
- Na sončni strani Alp (2007): Kratki igrani film (režiser, scenarist). Leta 2008 je dobil nagrado Vesna za najboljši kratki film, bil prikazan na več kot 30 festivalih in prodan v tujino.
- Sonja (2007): Celovečerna TV drama (režiser, scenarist).
- Circus Fantasticus (2010): Celovečerni igrani film (režiser, scenarist), znan tudi pod naslovom Silent Sonata. Na 13. Festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za najboljšo režijo in nagrado za najboljši film po izboru filmskih kritikov in publicistov.
- Ivan (2017): Celovečerni igrani film (režiser). Film je na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado slovenskih filmskih kritikov in kritičark. Opisan je kot "psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe", z "vrtoglavim plesom podob in zvokov", ki tvori "pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji". Scenarij, ki so ga pripravili Srđan Koljević, Melina Koljević, Janez Burger in Aleš Čar, spretno naslavlja širše družbene probleme skozi osebno dramo glavne junakinje.
Domači burgerji
Producentsko delo in Studio Staragara
Poleg režije se Janez Burger aktivno posveča tudi producentskemu delu. Leta 2003 je skupaj z Janom Cvitkovičem ustanovil producentsko hišo STARAGARA. V okviru te hiše je produciral Cvitkovičev film Odgrobadogroba, ki je leta 2005 zmagal na Festivalu slovenskega filma, prejel več kot 20 mednarodnih nagrad in bil prodan v 15 držav. Bil je tudi soustanovitelj eksperimentalnega gledališkega studia Burgerteater, ki je bil pozneje preoblikovan.
Osebno življenje
Leta 1990 se je Janez Burger poročil z Natašo Capuder, s katero ima sina Nikolaja. Zakon se je končal z ločitvijo leta 2000. Pozneje je bil v zakonski zvezi tudi z Magdaleno Reiter.