Jajca so stalnica v naši vsakdanji kuhinji, a njihova svežina je ključnega pomena tako za okus jedi kot za naše zdravje. Pokvarjeno jajce ima lahko neprijeten vonj in predstavlja zdravstveno tveganje. Čeprav je na embalaži jajc naveden rok uporabe, običajno 28 dni po dnevu znosa, pa to ni vedno dovolj. Kakovost jajc se s časom slabša: beljak postaja bolj tekoč, rumenjak manj čvrst, zaščitne membrane pa tanjše. Zato je poleg datuma pametno uporabiti tudi druge metode preverjanja svežine.
Vodni test: Najbolj preprosta metoda za preverjanje svežine
Najbolj preprosta in zanesljiva metoda za ugotavljanje svežine jajc je test s kozarcem vode. Za izvedbo potrebujete prozorno posodo ali kozarec, ki ga do treh četrtin napolnite z vodo, in vanj potopite jajce. Odziv jajca na vodo razkriva njegovo svežino:
- Sveže jajce: Ko jajce potopimo v vodo, potone na dno in tam popolnoma miruje v vodoravnem položaju. To je znak popolne svežine.
- Teden dni staro jajce: Ko ga potopimo v vodo, sicer ostane na dnu, a je z eno stranjo malce privzdignjeno.
- Tri tedne do štiri tedne staro jajce: Ko ga potopimo v vodo, se počasi dviguje od dna proti sredini. Takšno jajce bi moralo biti še vedno užitno, vendar je priporočljiva temeljita toplotna obdelava.
- Pokvarjeno jajce: Takšno jajce plava na površini. Takšnega jajca ne uporabljamo.
Zakaj jajce plava na površini?
Razlog, zakaj starejše ali pokvarjeno jajce plava na vrhu, tiči v fizikalnih lastnostih jajca in njegovi porozni lupini. Jajčna lupina je porozna, kar pomeni, da skozi njo poteka izmenjava plinov in vlage z okoljem. Na širši, topi strani jajca je zračni mehurček, ki nastane pri ohlajanju jajca po znosi. Sčasoma jajce skozi to porozno lupino izgublja vlago, hkrati pa vanj prodira več zraka. Zaradi tega se zračni mehurček v notranjosti jajca postopoma povečuje. Starejše kot je jajce, večja je zračna komora na dnu jajca, kar zmanjšuje njegovo gostoto. Ko gostota jajca postane manjša od gostote vode, jajce začne plavati na površini.
Test plavanja torej temelji na dejstvu, da se zračni mehurček v jajcih s staranjem povečuje, zato je večja verjetnost, da bo starejše jajce lebdelo na površini. Jajce, ki ga je treba takoj oziroma čim prej porabiti, bo ostalo na dnu, vendar se bo rahlo nagnilo oziroma obrnilo z ožjim delom navzgor.
Druge metode za preverjanje svežine jajc
Poleg vodnega testa obstajajo tudi drugi načini za preverjanje svežine jajc, ki vam lahko pomagajo pri odločitvi, ali je jajce še primerno za uživanje.
Preverjanje s tresenjem
Jajce primite ob uho in ga rahlo stresite. Če slišite "žlobudranje", je verjetno že staro. Sveže jajce ima čvrst beljak in rumenjak, zato se v notranjosti nič ne premika. To ni najbolj natančna metoda, vendar kot dodaten pokazatelj ni odveč. Zračna votlina v svežem jajcu je namreč še majhna, zato ne slišimo premikanja. Starejše ko je jajce, večji je zračni mehurček in glasnejše je premikanje.
Odpiranje in vonj
Če ste v dvomih glede svežine, vedno najprej odprite jajce v ločeno skodelico, ne neposredno na ponev ali v testo. Tako se lahko izognete uničenju cele jedi, če bi bilo morda pokvarjeno. Pokvarjena jajca imajo pogosto oster in zelo neprijeten vonj, ki spominja na žveplo ali gnilo. Sveža jajca nimajo nobenega vonja. Če po vohanju lupine niste povsem prepričani, ga razbijte in povohajte beljak in rumenjak.
Znaki, da jajce ni več dobro, so:
- neprijeten, žveplast ali gnilen vonj,
- sivkast ali zelenkast odtenek beljaka ali rumenjaka,
- nenavadno tekoča tekstura beljaka.
Če se karkoli zdi sumljivo, ga brez obžalovanja zavrzite.
Videz rumenjaka in beljaka
Svežino jajca lahko ugotavljate tudi glede na videz rumenjaka, ko jajce razbijete. Če je rumenjak lepo izbočen, beljak okoli njega pa čvrst in se ne razlije preveč naokoli, to pomeni, da je jajce sveže. Zelo nizek rumenjak ploske oblike in preveč razlezen beljak pa kažeta na to, da jajce ni več sveže. Lupina naj bo nepoškodovana in ne sme kazati nobenih znakov plesni.
Če je rumenjak prave barve, vendar se na njem najdejo majhni krvni strdki ali žilice, lahko jajce brez skrbi uporabite. To so majhni krvni strdki, ki lahko nastanejo med nastajanjem jajčec.
Preverjanje s svetlobo (candling)
To metodo pogosto uporabljajo rejci piščancev. Posodo z vodo lahko nadomestite z virom svetlobe (transiluminatorjem ali močno žarnico). Če žarnico postavite na top konec jajca, lahko skozi lupino vidite velikost zračnega mehurčka v notranjosti. Hkrati vrtite jajce in opazujte, kako se rumenjak premika v beljaku. Večji zračni mehurček in prekomerno premikanje rumenjaka kažeta na starejše jajce.
Shranjevanje jajc in rok uporabnosti
Jajca imajo ponavadi relativno dolg rok uporabe, ki je tudi zapisan na škatli in praviloma drži, če jih shranjujete v primernih pogojih. Načeloma velja, da so jajca ob pravilnem shranjevanju uporabna najmanj 28 dni od dneva, ko se znesejo. Vendar v resnici lahko zdrži dlje, če je pravilno shranjeno - pri konstantni temperaturi okrog 5 °C.
Najbolje je, da jajca hranimo v hladilniku, na stalni temperaturi. Jajca ne marajo temperaturnih šokov, zato jih ne prelagamo iz hladnega na toplo in nazaj. Prav tako jih ne peremo pred uporabo - zaščitna plast na lupini podaljšuje svežino. Če po nesreči poči, ga je treba porabiti takoj. V hladilniku lahko shranimo razžvrkljano jajce do 24 ur, vendar mora biti v zaprti posodici.
Tudi če jajce ni pokvarjeno, je lahko že precej staro. Takšna jajca so še vedno uporabna za peko ali kuhanje, pri katerih se dobro toplotno obdelajo. Manj primerna pa so za recepte, kjer je videz pomemben, kot so poširana jajca ali jajce na oko.
V vsakem primeru pa je dobro ali pa celo skoraj nujno, da si po vsakem stiku s surovim jajcem dobro umijemo roke, pa tudi vse kuhinjske pripomočke, ki so prišli v stik z njim. Varnost pri hrani se začne z osnovami. Zato se ne zanašajte zgolj na datum, temveč uporabite oči, nos, vodo in po potrebi skodelico, da preverite svežino jajc.