Pomen in cilji nacionalne sheme "Izbrana kakovost"
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si prizadeva z uvedbo novega znaka doseči, da bodo kakovostni slovenski prehranski proizvodi enotno označeni in jih bo tako kupec lažje prepoznal. Shema "Izbrana kakovost" je namenjena označevanju kmetijskih pridelkov in živil s posebnimi lastnostmi oziroma značilnostmi. Te lastnosti so lahko posledica vpliva geografskega območja, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov, lahko pa presegajo predpisano kakovost ter pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja. Meso in mesni proizvodi, ki so vključeni v shemo "Izbrana kakovost", morajo izpolnjevati nadstandardne kriterije, ki so opredeljeni v specifikaciji za sveže meso. Nacionalna shema kakovosti "Izbrana kakovost" se lahko nanaša na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino in transparentnost transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.
Zahteve specifikacij sheme presegajo nacionalno zakonodajo, zato je vključenost podjetij prostovoljna. Zaščitni znak IK Izbrana kakovost potrošniku zagotavlja, da gre za proizvod, ki je redno in v celoti kontroliran, pridelan in predelan v Sloveniji.
Izzivi pri uvedbi sheme "Izbrana kakovost" za prašičje meso
V Bruslju namreč trdijo, da se nacionalna shema IK Slovenija za svinjino lahko uporablja samo za svinjino od rojenega pujska naprej, ali pa se lahko uporablja samo shema IK (brez dodatka Slovenija) od rejenega naprej. Glede na zelo nizek stalež doma rojenih pujskov, ki po podatkih GIZ Mesne industrije Slovenije znaša okoli 100 tisoč, po navedbah Slovenske zveze prašičerejcev (SZP) pa do 125 tisoč, so v GIZ Mesne industrije Slovenije v prvi fazi vztrajali pri shemi "Izbrana kakovost" (IK). Ko bi se razmere v domačih rejah izboljšale, bi se naziv sheme lahko spremenil.
Pomemben napredek je bil dosežen, saj je bil prag za vstop v shemo IK določen na 150 tisoč v Sloveniji rojenih, rejenih, zaklanih in predelanih prašičev. Po zadnjih podatkih je bil ta stalež prašičev slovenskega porekla dosežen. Zato na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pričakujejo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čim prej izpeljalo postopek uvedbe sheme "Izbrana kakovost" za prašičje meso.
Stanje in izzivi v slovenski prašičereji
Prašičereja pri nas je pred desetletji temeljila na eni strani na velikih farmskih rejah ter na drugi strani na "samooskrbni kmečki" reji. V manj kot dveh desetletjih se je stalež prašičev po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) zmanjšal z dobrih 650 tisoč na zgolj 240 tisoč. Glavni razlog za to je prestrukturiranje prašičerejskega sektorja z zaprtjem večjega števila farm. Sledilo je tudi delno prestrukturiranje tako imenovanih kmečkih rej, ki so se specializirale za rejo prašičev. To pomeni, da je samooskrba v Sloveniji temeljila na prireji prašičjega mesa na farmah, ki pa so se postopno zapirale.
Med drugim je bil izpostavljen velik problem zakola za domačo porabo na kmetijah, saj na sivem trgu konča okrog 140 tisoč prašičev. Po podatkih SURS je bil letni zakol prašičev za leto 2019 dobrih 330 tisoč živali, od tega jih je statistika zajela slabih 260 tisoč. To kaže, da je razlika, torej le okrog 70 tisoč, dejanski zakol za lastno uporabo. Ta vrednost po mnenju nekaterih predstavlja resen problem, saj te živali ne pridejo v t.i. verigo s prašičjim mesom.
Za ponazoritev stanja uvoza povzemamo podatke SURS za leto 2019, ko je bilo uvoženih 83 tisoč prašičev in skoraj 65 tisoč ton svinjskega mesa, ki konča v izdelkih. Te izdelke slovenski potrošnik pogosto pojmuje kot slovenske, pri tem pa misli, da z nakupom podpira slovenskega rejca. Če slovenska predelovalna industrija ne uporablja za vse svoje paradne izdelke slovenske surovine, oglašuje pa jih s pristnimi izrazi kmečkega, slovenskega podeželja, potrošniki ne morejo izbrati in z nakupom izkazati pripadnosti slovenskim kmetom. Ne smemo pozabiti tudi dejstva, da živilska predelovalna industrija izvozi visok delež kakovostnega slovenskega mesa in na drugi strani uvozi meso za predelavo po nizkih cenah. Kmetje se ne ukvarjajo z uvozno-izvoznimi posli predelovalcev in trgovine, nosijo pa posledice tega početja.
Postopek priznanja in certificiranja označbe "Izbrana kakovost"
Postopek priznanja označbe "Izbrana kakovost" poteka v dveh stopnjah:
Prva stopnja - Ministrstvo
Za namen priznanja označbe "izbrana kakovost" mora najprej vlagatelj pripraviti vlogo. Ministrstvo specifikacijo, ki je strokovni del vloge, objavi na svojih spletnih straneh. V roku 30 dni lahko kdorkoli z upravičenim pravnim interesom ugovarja na specifikacijo. Vlogo in morebitne prejete pripombe ministrstvo pošlje v mnenje tudi strokovnim komisijam, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna področja (npr. za meso, mleko, sadje). Glede na strokovno mnenje strokovnih komisij, ministrstvo odloči o priznanju označbe "izbrana kakovost" in potrdi specifikacijo. Potrjeno specifikacijo ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
Druga stopnja - Certifikacijski organ
Certifikacijski organ ugotavlja skladnost proizvodnje zaščitenih proizvodov s potrjeno specifikacijo (t.i. certificiranje). V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s potrjeno specifikacijo, certifikacijski organ izda CERTIFIKAT, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja označbo "izbrana kakovost", res proizveden skladno s potrjeno specifikacijo. Proizvajalci morajo certifikate obnavljati enkrat letno.
Kaj pomeni znak »izbrana kakovost – Slovenija« s pripisom »kmečki«?
Vloga certifikacijskih organov
Bureau Veritas je bil prvi certifikacijski organ v Sloveniji, ki je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), pridobil imenovanje za opravljanje storitev kontrole in certificiranja kmetijskih pridelkov in živil z označbo "Izbrana kakovost". S tem so podani vsi pogoji za pričetek izvajanja postopkov priznanja označbe "Izbrana kakovost". Cilj organizacije Bureau Veritas je, da kot neodvisen, kompetenten in zaupanja vreden partner sodeluje pri širjenju sheme "Izbrana kakovost".
Vrste in značilnosti označb "Izbrana kakovost"
Za označevanje proizvodov se lahko uporabljata dva zaščitna znaka:
- "izbrana kakovost", ki je namenjen vsem proizvodom, ne glede na poreklo osnovne surovine.
- "izbrana kakovost-Slovenija", ki se lahko uporablja izključno za proizvode, ki so pridelani in predelani v Sloveniji.
Zaščitni znak "izbrana kakovost" oziroma "izbrana kakovost-Slovenija" lahko uporabljajo samo tisti pridelovalci oziroma predelovalci, ki so od imenovanih certifikacijskih organov pridobili certifikat o skladnosti kmetijskega pridelka in živila s potrjeno specifikacijo.
Sheme kakovosti so predpisane z Zakonom o kmetijstvu in veljajo samo na območju Slovenije. Vse sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem.
Splošne sheme kakovosti in njihova vloga
Poleg nacionalnih shem kakovosti obstajajo tudi evropske sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito imen kmetijskih pridelkov in živil. Te sheme so: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna kakovost. Kmetijskim pridelkom in živilom s temi označbami pravimo zaščiteni kmetijski pridelki in živila.
Kmetijski pridelki in živila z zaščiteno označbo porekla so tesno povezani z območjem, katerega ime nosijo. Trenutno spletni iskalnik Evidenca shem kakovosti omogoča iskanje certifikatov po številki certifikata, nazivu oziroma imenu in priimku nosilca certifikata oziroma člana skupine, vrsti sheme kakovosti in proizvodih.