Praznična miza ni popolna, če na njej ni sladkih dobrot, a v Italiji se ob tem lahko kaj hitro zatakne: je bolje za praznike na mizo postaviti panettone ali pandoro? Gre za precej podobni vrsti božičnih kolačev, oba pa prvič omenjajo že v 15. stoletju. Čeprav so ti kolači ikonični za božični čas, ima Velika noč svoje edinstvene praznične pekovske izdelke, ki s svojo simboliko in okusom bogatijo italijansko kulinarično dediščino.
Božične sladkosti: Panettone in Pandoro
Panettone je božični kolač, ki je tradicionalno polnjen s kandiranim in suhim sadjem. Za pripravo testa je potrebno kar nekaj ur, saj ga moramo obravnavati podobno kot kislo testo; trikrat mora vzhajati in se spustiti, preden ga damo v pečico. Prav zaradi tega sladka razvada med peko naraste za 12 do 15 centimetrov in dobi značilno cilindrično-kupolasto obliko.
Tudi pandoro je tradicionalen italijanski sladek vzhajan kruh, narejen iz bogatega jajčnega testa, najbolj priljubljen v času božiča in novega leta. Za razliko od panettona pandoro ne vsebuje rozin, kandiranega sadja in drugih dodatkov. Ime pandoro izvira iz časov Beneške republike, ko so kot sladico ponujali 'pan de oro' (zlati kruh). Kolač ima danes tipično pristriženo obliko stožca in je pečen v modelu osemkrake zvezde, kar mu daje značilno tradicionalno podobo. Pogosto je postrežen posut s sladkorjem v prahu z okusom vanilije, ki naj bi predstavljal zasnežene vrhove italijanskih Alp v času okrog božiča. Prva navedba sladice, ki je bila jasno identificirana kot pandoro, sega v 18. stoletje, izoblikoval pa se je v kuhinjah beneške aristokracije. Benetke so bile že v 18. stoletju namreč najpomembnejše tržišče za začimbe in sladkor. Prav v Veroni, na Beneškem ozemlju, naj bi se 30. oktobra leta 1894, ko je Domenico Melegatti pridobil patent za industrijsko proizvodnjo pandora, dokončno razvila in izpopolnila formula za izdelavo tega sladkega kolača, kar je bil proces, ki je zahteval celo stoletje.
Colomba di Pasqua: Ikona italijanske velike noči
Če pri naših sosedih v božičnem času ne najdemo bolj ikoničnega peciva, kot je panettone, je za veliko noč značilna velikonočna golobica (Colomba di Pasqua). Kljub bližini Italije si pri nas simbolika golobice v preteklosti ni utrla poti na praznično mizo.
Zgodovina in legende o velikonočni golobici
Po izročilu naj bi velikonočne golobice izvirale iz langobardskih časov. Konec 6. stoletja, v času obleganja Pavie, so meščani zavojevalskim Langobardom v dar ponudili sladek kruh v obliki golobice. Po drugi legendi golobice povezujejo s čudeži irskega meniha sv. Kolombana, ustanovitelja znamenitega samostana v severnoitalijanskem Bobbiu. Ob obisku dvora langobardske kraljice Teodolinde in kralja Agilulfa so priložnosti primerno pripravili veliko gostijo. Vendar je bil ravno čas posta, in ko je kralj opazil, da gostje ne uživajo v obedu, mu je sv. Kolomban odvrnil, da hrana ni blagoslovljena. Ko je dobil dovoljenje za blagoslov hrane, je v roke prijel najbližji pladenj, na katerem je bil pečen golob.
Vendar pa zgodba o velikonočni golobici, kot jo poznamo danes, izvira iz tridesetih let 20. stoletja. Takrat je v Milanu vzniknila ideja, da bi božičnim panettonom podaljšali življenjsko dobo in jih preoblikovali za prihajajoči veliki praznik.
Priprava in značilnosti Colomba di Pasqua
Priprava testa za mehak, puhast in sočen brioš je precej zahtevna in poteka več dni. Tradicionalno testo pripravijo z drožmi, zaradi naravne fermentacije in dolgega zorjenja pa velikonočne golobice tudi zelo dolgo ohranjajo svežino. Tako kot pri peki potice tudi za golobice izberejo le najboljše sestavine: sveža jajca in rumenjake ter prvovrstno maslo. Testo je obogateno s kandiranimi lupinicami pomaranč ali limon in vaniljo. Golobice tradicionalno ne vsebujejo rozin, vendar pa te poleg koščkov čokolade, bogatih krem in raznih eksotičnih sestavin pogosto krasijo tudi bolj moderne in trendne kreacije. Za piko na i pri velikonočnih golobicah obvezno poskrbi hrustljava glazura, posuta z mandlji in sladkornimi perlami. Zanimivo je, da golobice tako kot panettone po peki nabodejo in pustijo, da se več ur ohlajajo obrnjene na glavo. Tako para ostane v notranjosti, zato je testo sočno, tekstura pa puhasta. Naj bo mit, legenda ali zgolj briljantna marketinška zgodba: grižljaj sočne in puhaste colombe di Pasqua nam z omamnim vonjem masla, vanilje in aromatičnih citrusov pričara bogastvo okusov in nas popelje v prebujajočo se pomlad.
Velikonočni kruhki z vključenim jajcem
Tradicionalni italijanski velikonočni kruhek je združitev trdo kuhanih jajc s sladkim briošnim testom, oblikovanim v pletene venčke in posutim z barvnimi mrvicami. Sladka žemljica v sebi skriva pečeno jajce v lupini. Da jedi dodate poseben videz, lahko jajca prej pobarvate.
Recept za italijanske velikonočne kruhke
Pozor! Čas vzhajanja testa za kruhke je od 4 do celo 6 ur!
Priprava
- Pred začetkom priprave naj imajo vse sestavine sobno temperaturo.
- V skledo vsujemo moko, sol, sladkor v prahu (odvisno od tega, kako sladke kruhke želimo) in vse premešamo.
- Na sredini naredimo jamico in vanjo vlijemo mleko, ogreto na 35 °C, ter dodamo kvas.
- Dodamo dve rahlo razžvrkljani jajci. Vse skupaj dobro zamesimo s kavlji za testo.
- Skledo pokrijemo s folijo za živila ali kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati 2 uri; vsakih 30 minut testo na kratko pregnetemo z rokami.
- Nato v testo dodamo maslo in ponovno zamesimo.
- Če je testo preveč lepljivo, mu lahko dodamo malo moke. Konsistenca naj bo lepljiva, a takšna, da se ločuje od sten sklede - mešanje vam bo vzelo približno 5 minut.
- Skledo znova pokrijemo in testo postavimo za 1-2 uri v hladilnik.
- Nato testo stresemo na pomokano delovno površino. Razdelimo ga na 4 dele, vsak del pa še prepolovimo.
- Iz dveh kosov oblikujemo dve dolgi vrvici in ju prepletemo v en okrogel kruhek; ponovimo, da dobimo 4 kruhke.
- Kruhke položimo na pekač, obložen s papirjem za peko, in pustimo vzhajati 1-2 uri.
- Ko kruhki podvojijo volumen, segrejemo pečico na 200 °C.
- Jajce zmešamo z žlico moke in s to zmesjo premažemo kruhke, nato jih posujemo z barvnimi mrvicami.
- Na sredino vsakega kruhka položimo prej pobarvano, surovo jajce.
- Pečemo 20 minut. Po peki jih pustimo, da se ohladijo. Dober tek!
Druga velikonočna pogača: Recept Sanje Sirk
Velika noč ni le čas praznovanja, temveč tudi priložnost, da na mizo postavimo jedi, ki nosijo poseben pomen in tradicijo. Med njimi ima prav posebno mesto tudi velikonočni kruh oziroma pogača - mehka, dišeča in čudovito oblikovana jed, ki simbolizira prenovo, nove začetke in družinsko povezanost. Recept, ki ga je za naš portal pripravila Sanja Sirk, združuje vse, kar si želimo od prazničnega peciva: preprostost priprave, odličen okus in privlačen videz. Kot pravi Sanja, pa je jed "primerna tudi za mlade kuharje ali kuharice, ki se radi učijo ter ohranjajo tradicijo." Ta velikonočni kruh ni le okusen dodatek k praznični pojedini, temveč tudi pravi okras mize, ki bo pritegnil poglede, sprožil val navdušenja in ustvaril tisto pravo praznično vzdušje. Predvsem pa je zelo rahel in okusen ter predstavlja odlično spremljavo velikonočni šunki, pirhom in hrenu.
Sestavine
- 400 g moke
- 1 jajce in 1 beljak
- 1 vrečka suhega kvasa
- 1 žlica olivnega olja
- 1-1,5 dl mleka
- 1 žlička soli
- 1/2 žličke sladkorja
- 1 žlica masla
Za premaz:
- 1 rumenjak
- 1 žlica mleka
Za posip:
- sezamova ali makova semena
Postopek
- Mleko segrejemo do mlačnega. Dodamo mu vrečko suhega kvasa in sladkor ter vse skupaj dobro premešamo.
- Dodamo vzhajan kvas, olivno olje, eno jajce in en beljak ter sol. Mešamo oziroma gnetemo toliko časa, da nastane svetleča kepa testa.
- Velikonočno pogačo previdno preložimo v okrogel pekač (premera 20 cm) in pustimo vsaj pol ure pokrito vzhajati.
- Rumenjak in žlico mleka razžvrkljamo in s tem premažemo vzhajano pogačo.
Kruh kot globok verski in simbolični element
Kruh je dolgo igral pomembno vlogo pri verskih obredih in praznikih, kar velja za mnoge kulture in kuhinje. Na veliko noč kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, plodnost in ponovno prebujanje narave. Na veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje, ko je Jezus delil kruh s svojimi učenci. V Svetem pismu se med vsemi jedmi najpogosteje pojavlja prav kruh, ki predstavlja življenje.
Kdaj praznujemo Veliko noč?
Velika noč je premakljiv praznik, ki pade na nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Tako lahko Velika noč pade na kateri koli datum med 22. marcem in 25. aprilom.
tags: #italijanski #velikonocni #kruh