Ob zaključku leta in v začetku novega so v slovenskih lovskih družinah in Lovski zvezi Slovenije potekale številne dejavnosti, od tradicionalnih lovskih srečanj do pomembnih volitev, strokovnih usposabljanj in obravnave ključnih zakonodajnih ter okoljskih vprašanj. Predstavljamo pregled najpomembnejših dogodkov in odločitev, ki zaznamujejo slovensko lovstvo.
Lovska druženja in pobratenja
Tradicionalni lovi in tekmovanja
V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah so ob zaključku leta 2023 pripravili krajši lov na race za člane pobratene LD Vurmat iz Sv. Tone Šamperl. Prijateljsko sodelovanje med tema kolektivama zelene bratovščine sega vse od leta 1977, ko so slovesno podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Lovci iz LD Dobrava odhajajo na Kozjak na lov na gamse, njihovi lovski tovariši iz LD Vurmat pa prihajajo v Slovenske gorice na lov na srnjake. Vsako leto pripravijo tudi po en skupni lov. Po lovu na race so izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal LD Dobrava (ali »račji pokal«). Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Dobre volje in dovtipov na ta račun ni manjkalo, saj je Bezjak veljal za absolutnega favorita.
Skupni lov na »Štefanovo« so v Lovski družini Jezersko pričeli izvajati kot zadnji lov v letu v 90. letih prejšnjega stoletja. Morda sta temu botrovala naključje in dobra volja, ko je na »Štefanovo« godoval takratni gospodar LD Jezersko, legendarni jezerski lovec Štefan Zupan. Zadnji skupni, tradicionalni in praznični lov 2023, ki se ga je udeležilo več kot dvajset članov lovske družine, je bil uspešen in lovsko pravičen, saj so doživeli lovsko srečo in blagor, ko so uplenili jelena. Po zaključku lova so izvedli tudi tradicionalni »pozdrav vini« in priredili kratko novoletno lovsko druženje. Lov v spremenjenih klimatsko-temperaturnih razmerah in stanjih je v gorah zahtevnejši, saj je bila nad 1.000 metrov nadmorske višine na ta dan temperatura višja kot 3 stopinje Celzija.
Delovanje Lovske zveze Slovenije
Volitve v organe LZS in izvolitev novega predsednika
Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije, ki je potekal 19. decembra v Novem mestu in so ga s fanfarami slovesno odprli Rogisti LD Trdinov vrh, so bili izvoljeni novi člani Nadzornega odbora, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa. Delegati so se seznanili tudi s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših. Z delom bodo začeli po 15. januarju. Za mandatno obdobje 2024-2028 je bil izvoljen tudi novi predsednik LZS, Alojz Kovšca, ki je na tajnem glasovanju prejel 55 glasov, njegov protikandidat Darko But pa 53 glasov.
Po izvolitvi je Alojz Kovšca poudaril: »Obljubljam vam, da bom v mandatu, ki je pred menoj, deloval v korist Lovske zveze Slovenije, v korist vseh lovk in lovcev v Republiki Sloveniji, in da bom spoštoval lovski etični kodeks.« Delegati so se seznanili tudi glede prodaje poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9 v Ljubljani in glede realizacije sklepa, ki ga je v zvezi z gradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog sprejel Občni zbor 15. junija 2023. Podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek sta se zahvalila mag. Ladu Bradaču za opravljeno delo in uspešno vodenje Lovske zveze Slovenije. Aleksandru Beeru, ki se žal ni mogel osebno udeležiti dogodka, je Lovska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo v lovski organizaciji podelila najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije - plaketo Zlatorog. Za opravljeno delo, uspešno vodenje in za prispevek pri razvoju Lovske zveze Slovenije se je predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču ob izteku njegovega drugega mandata zahvalil podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc.
Izvoljeni člani Odbora etičnega kodeksa so: Niko Šuštarič, Rudolf Majer, Jakob Zorko, Ivan Lah in mag. Miroslav Hudak (volilni okoliš Bela krajina). Drugi izvoljeni člani organov LZS po volilnih okoliših so bili Andrej Sila (Brkinsko-kraški volilni okoliš), Zdravko Mastnak, Miha Finkšt in Florijan Rojnik (volilni okoliš Celje), Drago Goričan in Peter Belhar (volilni okoliš Gorenjska), Silvo Batagelj in Miran Štrukelj (volilni okoliš Gorica), Goran Šuler (volilni okoliš Gornje Posočje), Bojan Breitenberger (volilni okoliš Idrija), Branko Zlobko (volilni okoliš Kočevje), Vedran Prodan (volilni okoliš Koper), Jure Skobir in Samo Vončina (volilni okoliš Koroška), mag. Lado Bradač in Miran Zupančič (volilni okoliš Ljubljana), Marjan Gselman, Ivan Žižek in Franc Krivec (volilni okoliš Maribor), Rajko Kovačič (volilni okoliš Notranjska), mag. Darja Gros in Franc Jarc (volilni okoliš Novo mesto), Slavko Zakšek in Branko Tucovič (volilni okoliš Posavje - Krško), mag. Aleš Klemenc in Danjel Saftič (Postojnsko - bistriški volilni okoliš), Ludvik Rituper (volilni okoliš Prekmurje) in Milan Kolarič (volilni okoliš Prlekija).
Boj proti afriški prašičji kugi (APK)
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije 22. novembra s pomočjo aplikacije MS Teams organizirala dodatno teoretično usposabljanje iz iskanja poginulih divjih prašičev. Teoriji na daljavo je sledilo nekaj manjših praktičnih usposabljanj iz iskanja in evidentiranja s pomočjo aplikacije WBT na območjih v neposredni bližini meje s Hrvaško. Tokrat so bila usposabljanja nadgrajena s pravim iskanjem: 11. decembra so izvedli usposabljanje in iskanje v Lovski družini (LD) Metlika. Vsi udeleženci, njih 19, so bili člani LD Metlika, kar je pohvalno. Sledilo je usposabljanje in iskanje dne 16. decembra, ko je bilo usposabljanje namenjeno bolj pisani družbi, saj je predvideno iskalno skupino sestavljalo 24 predstavnikov iz 11 LD in dva predstavnika Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kočevsko.
Vodja usposabljanja je bil mag. Ivan Ambrožič, ki je na UVHVVR vodilni za dogajanja, povezana z APK. Gaj Mlinarič iz podjetja VETERA d.o.o. je udeležencem pomagal pri inštalaciji in zagonu programa WBT, vodja Veterinarske higienske službe Špela Vidrih pa je na terenu pokazala pravilne postopke razkuževanja, postopke pristopa k najdenemu kadavru in označevanja kadavra. Sledilo je iskanje kadavrov v dveh kvadrantih, a kljub temeljitemu prečesavanju terena (na srečo) ni bil najden noben poginuli divji prašič. Po iskanju je sledilo ponovno razkuževanje obutve.
Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oziroma 13 primerov. V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji.
Direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek je poudaril: »Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …«
Aktivnosti Lovske zveze Maribor
Na zadnji letošnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so med drugim obravnavali in potrdili delovni program s finančnim načrtom za prihodnje leto. Ocenili so, da je bilo za letos načrtovano delo opravljeno in da so vse komisije izvedle svoje programe. To velja zlasti za področje izobraževanja, ki je ena od stalnic prizadevanj LZ Maribor. Predsednik komisije za izobraževanje Ivan Žižek je povedal, da poudarjajo pomen strokovnega znanja in zato podpirajo dodatne programe usposabljanja kadrov za izvajanje nalog po lovskih družinah. Organizirali so več predavanj za mentorje lovskim pripravnikom, ki imajo veliko vlogo pri praktičnem delu lovskega izpita. Težišče izobraževanja je vsakoletni program v okviru teoretičnega dela lovskega izpita. Kljub nenehni modernizaciji učne tehnologije in krepitvi pedagoško-andragoškega kadra je znanje lovskih pripravnikov na zaključnih izpitih včasih pomanjkljivo.
Predsednik Komisije za delo z mladimi in podpredsednik LZ Maribor Borit Mithans je predstavil izvedbo letošnjih lovskih taborov za mladino, ki so izredno uspešna oblika dela z mladimi in hkrati promocija lovske organizacije. Damir Koblar, ki vodi Komisijo za prireditve, je poročal o izvedbi prve Hubertove maše v mariborski stolnici, ki je v javnosti naletela na velik odmev. Bojan Urbančič, ki je zadolžen za lovsko strelstvo, je letošnje rezultate mariborskih lovskih strelcev ocenil za zelo uspešne in napovedal organizacijo memoriala Braneta Kurnika prihodnje leto.
Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman je med drugim povedal, da so letos že ozvočili veliko predavalnico in začeli snovati strokovne rešitve za digitalizacijo vsebin v ekološki učilnici za mlade. V finančnem načrtu za prihodnje leto so predvideli znatna sredstva za pripravo avdiovizualnih pripomočkov, s katerimi bodo bistveno dopolnili poslanstvo te učilnice, ki je prvenstveno namenjena promociji varstva narave in ohranjanja prostoživečih živali med mladimi in tudi strokovnemu izobraževanju mladih lovcev.
Umetnost v lovstvu: Razstava "Zeleni dom"
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije smo 23. novembra 2023 odprli slikarsko in kiparsko razstavo »Zeleni dom« avtorja Branka Žuniča. Direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije mag. Božo Zakrajšek je ob svečanem odprtju razstave zbrane nagovoril z besedami: »Lovci smo ljubitelji narave, smo naravovarstveniki in tudi kulturniki, zato mi je v veliko veselje, da lahko gostimo razstavo našega lovskega tovariša.«
Dobrodošlico v »Zelenem domu« je obiskovalcem zaželela likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je podrobno predstavila avtorja in njegova dela: »Če smo Branka Žuniča v preteklosti poznali le kot avtorja različnih skulpturalnih form, pa ga na razstavi spoznavamo tudi kot slikarja. Gre za izjemno čutečega in odgovornega človeka, ki prav skozi dialoge z naravo postaja nadvse kreativen. Branko Žunič ljubezen do oblikovanja lesa goji že od malih nog. Za svoje edinstvene stvaritve poleg lesa uporablja še železo in glino, poprime tudi za slikarski čopič.«
Branku Žuniču je nedavna poškodba roke onemogočila kreiranje v lesu. »Klic po ustvarjanju pa je ostal, zato je vstopil v svet slikarstva, med barve, linije, svetlobe, prostore, kompozicije,« je opisala Stibilj Šajnova. Žunič se je zahvalil za izčrpno predstavitev: »Samozavest, da se upam pojaviti tukaj in kje drugje, saj z delom še nisem zaključil, me ves čas žene naprej.«
Izzivi in pobude Lovske zveze Slovenije
Nerešena vprašanja in zakonodajne spremembe
Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu - Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oziroma jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je dejal: »V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko.«
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakona o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe - izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oziroma pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov. Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen.
Monitoring medveda in humanitarna akcija
S septembrom so začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: »To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda.«
Humanitarna akcija lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da jim bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo.