Nürnberški medenjaki, znani tudi kot »Lebkuchen«, so priljubljena praznična poslastica, ki se v angleščini pogosto prevaja kot »gingerbread«. Kljub imenu pa ti medenjaki običajno ne vsebujejo medu in v večini primerov tudi ne moke, temveč sesekljane oreščke, kot so mandeljni, orehi in lešniki. Za njihov značilen okus poskrbijo začimbe, kot so cimet, kardamom, muškatni orešček, piment, koriander in klinčki, pa tudi naribana lupina ekološko pridelane pomaranče in limone ter drobno nasekljana kandirana lupinica obeh in ingverja. Ena od ključnih sestavin, ki omogoča enostavno oblikovanje teh okroglih piškotov, so hostije.
Hostije kot idealna podlaga za medenjake
Hostije so tanke, okrogle plošče iz oblata, ki so idealna podlaga za oblikovanje nürnberških medenjakov. Nanje se položi testo, kar omogoča, da medenjaki med peko ohranijo svojo obliko in se ne prilepijo na pekač. Ko se medenjaki pečejo na pekaču, obloženem s peki papirjem, se na vsak oblat položi polna čajna žlička testa. Z mokrimi prsti se testo splošči, da popolnoma prekrije površino oblata, pri čemer naj bo piškot na sredini debel približno 1 cm. Ta tehnika zagotavlja lepe in okrogle medenjake.
Zgodovina medenjakov: Od Starega Egipta do svetovne slave
Zgodovina medenjakov je bogata in sega daleč v preteklost, vsaj 1500 let pred našim štetjem. Že v Starem Egiptu so pripravljali medene kolačke in jih polagali v grobove faraonov, saj so verjeli, da je med darilo bogov. Stari Rimljani so prav tako pripravljali medeno pecivo, imenovano "panis mellitus", čeprav se je njihov recept precej razlikoval od sodobnih medenjakov.
Izvor na Kitajskem in širjenje po svetu
Francoska novinarka in sociologinja Maguelonne Toussaint-Samat v svoji knjigi "Zgodovina hrane" navaja, da naj bi izvirni recept za medene kolačke, ki jih danes poznamo kot medenjake, izumili na Kitajskem. V 10. stoletju, v času dinastije T'ang, so pripravljali "mi-king" oziroma medeni kruh, preprosto pecivo iz pšenične moke in medu. Ta medeni kruh je bil pomemben vir energije, zato so ga v 13. stoletju s seboj nosili tudi konjeniki Džingiskana. Mongolski bojevniki naj bi bili tisti, ki so "medenjake" predstavili Turkom in Arabcem, križarji pa so z njimi prišli v stik med svojimi pohodi.
Širjenje v Evropi
Medeni kruh naj bi v Evropo, natančneje na območje današnje Belgije in Francije, prinesel armenski menih Gregor iz Nikopola. V 13. stoletju so na območju današnje Belgije pripravljali posebno pecivo iz pšenične moke in medu, podobno kitajskemu mi-kingu. Zapisi iz 14. stoletja pričajo, da je bilo to flamsko pecivo najljubša hrana Margarete III. Flandrijske. Njen vnuk, Filip Dobri, je bil tako navdušen nad pecivom, da je medeni kruh in kuharja, ki ga je pripravil, odpeljal s seboj v Dijon, od koder se je nato razširil po Franciji in vse do Nemčije.
The History of Gingerbread Cookies
Medenjaki danes
Danes medenjake povezujemo predvsem z Nemčijo, kjer naj bi nune v frankovskih samostanih razvile obliko medenjakov, ki jo uporabljamo še danes. Medenjaki so postali nepogrešljiv del božičnih sejmov v 16. stoletju, kjer so jih mojstri pekli v različnih oblikah.
Slovenski medeni spominek: Lectovi piškoti
Tudi na Slovenskem se že stoletja izdelujejo piškoti iz medenega testa. Poleg medenjakov so znani tudi lectovi piškoti, ki so se pripravljali za posebne priložnosti. Peka medenih kruhkov na Slovenskem sega v 19. stoletje. Lect je bil nekoč dodana vrednost čebelarjev ter cenjeno in dragoceno ljubezensko darilo. Čeprav so lectovi piškoti različnih oblik, so najbolj znani lectovi srčki.
- Rdeča barva lectovih srčkov je simbol ljubezni, enako velja za srce kot zelo močan simbol, poznan širom sveta.
- Rumena barva na lectovih srčkih simbolizira neskončnost.
- Zelena barva na lectu simbolizira rast in razvoj.
Pogosto so lectovi srčki okrašeni tudi z ogledalcem, namenjenim dekletom za ogled. Lectove srčke sicer pripravljajo tudi v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Priprava medenjakov: Nasveti in triki
Priprava medenjakov ni zapletena, če se držite osnovnih pravil. Lotijo se je lahko vsi, tudi otroci.
Osnovne sestavine in postopek
Osnovne sestavine za medenjake so med, cimet, klinčki, malo popra in soli ter pšenična (polnozrnata), pirina ali ržena moka, ki jih lahko kombiniramo. Ker je med pregost, ga je treba najprej segreti, da postane bolj tekoč in se lažje zmeša z moko. Nekateri recepti vključujejo tudi jajca, vendar to ni nujno.
Recept Katarine Kovše za medenjake z orehi (prejemnica zlatega priznanja)
Katarina Kovše, članica Društva kmečkih žena Vitanje, je delila svoj recept za medenjake z orehi, ki so trikrat zapored prejeli zlato priznanje na Dobrotah slovenskih kmetij:
- V prvo skledo zatehtamo mandlje, lešnike, drobno sesekljane arancine, citronat, cimet, začimbe za medenjake in klinčke. Z vilicami premešamo.
- V drugi skledi penasto umešamo jajca s sladkorjem in medom ter ščepcem soli, da zmes naraste.
- V jajčno zmes dodamo suhe sestavine iz prve sklede in dobro premešamo, najlažje z električnim mešalnikom. Zmes mora biti tako gosta, da se dajo z žlico oblikovati kupčki, ki obdržijo obliko. Če je preveč tekoča, dodamo mandlje ali lešnike do zahtevane gostote.
- Na pekač, obložen s peki papirjem, položimo oblate (20-25 oblatov premera 5 cm na pekač od pečice), na vsak oblat damo polno čajno žličko testa. Z mokrimi prsti testo na vsakem oblatu sploščimo, da je površina oblata popolnoma pokrita. Piškot naj bo na sredini debel približno 1 cm. Piškote lahko okrasimo z mandljevimi lističi.
- Pečemo v ventilatorski pečici pri 170 stopinjah 15-20 minut (robovi se obarvajo rahlo rjavo). Vzamemo iz pečice in ohladimo.
- Po želji piškote prelijemo s čokoladno glazuro, najlažje jo pripravimo iz kuverture, ki jo raztopimo na vodni kopeli ali v mikrovalovni pečici. Piškote prelijemo z nekoliko ohlajenim prelivom in postavimo na hladno, da se glazura strdi.
Začimbe in dodatki
Pri izbiri začimb in dodatkov imamo proste roke. Lahko izberemo tiste, ki ustrezajo našemu okusu, ali pa kupimo že pripravljeno mešanico začimb za medenjake. Najpogostejše začimbe so mleti ingver, cimet, vanilja, beli poper, klinčki, janež, piment, kardamom, koriander in muškatni orešček. Poleg začimb lahko v medeno testo dodamo tudi nasekljane mandlje, lešnike, orehe ali kandirano sadje.
Za mehkejše medenjake
Za mehkejše medenjake lahko testu dodamo stopljeno maslo ali olje - na kilogram moke približno 250 gramov maščobe. Testo lahko zrahljamo tudi s pecilnim praškom, sodo bikarbono ali vinskim kamnom.
Pečenje in shranjevanje
Medenjake pečemo 10-15 minut; daljše pečenje jih lahko izsuši in preveč porjavi. Pečene medenjake lahko prelijemo s čokolado, oblijemo s sladkorno glazuro ali jih z njo okrasimo. Pravilno shranjevanje v zaprti posodi ali vrečki, na suhem, hladnem in temnem mestu, omogoča, da ohranijo svežino od 6 do 8 tednov. Medenjaki, kot sir ali vino, razvijejo boljši okus, če počivajo dlje časa, saj medeno testo gre skozi naravni proces fermentacije. V notranjosti se oblikujejo "mehurčki", kar jih naredi mehkejše in okusnejše. Za dodatno aromo lahko v posodo, kjer jih shranjujemo, dodamo cimetovo palčko, strok vanilje, zrna kardamoma ali zvezdasti janež. Če medenjaki postanejo preveč suhi, jih lahko oživimo tako, da jih za en dan postavimo v posodo s sveže narezanimi rezinami jabolka, posodo prekrijemo z alu folijo in pritrdimo z gumico, nato jabolko odstranimo.
Medenjaki kot simbol praznikov, ljubezni in prijateljstva
Medenjaki so postali sinonim za praznični čas. Njihov vonj v kuhinji prebudi najlepše spomine in ustvari toplino doma. Znanstveniki so ugotovili neposredno povezavo med predelom možganov, odgovornim za prepoznavanje okusa, in predelom, ki je zadolžen za čas in kraj pomembne izkušnje s tem okusom.
Različice medenjakov po svetu
Evropa je srce tradicije medenjakov, ki so največkrat del prazničnih miz ali sladko darilo.
Nemčija
Nemci so znani po "Lebkuchen", ki so obogateni z oreščki, suhim sadjem in začimbami. Nürnberg je znan po svojih zaščitenih "Nürnberger Lebkuchen".
Švedska
Na Švedskem so priljubljeni "pepparkakor", tanki, hrustljavi in rahlo pikantni medenjaki, ki se pogosto uživajo s kuhanim vinom (glögg).
ZDA in Kanada
V ZDA in Kanadi so medenjaki tudi ustvarjalna dejavnost. Tradicija izdelovanja medenjakovih hišk, navdihnjena z zgodbo o Janku in Metki, je postala simbol božičnih praznikov. Ta običaj se postopoma širi tudi k nam.
Zakaj medenjaki dišijo po praznikih?
Glavna sestavina, ki daje medenjakom značilen okus, so začimbe, kot so klinčki, cimet, ingver in muškatni orešček. Te dragocene sestavine so bile v preteklosti znak prestiža, zato so bili medenjaki sprva na voljo le bogatim. Danes so vsesplošno priljubljeni.
Medenjaki kot simbol ljubezni in prijateljstva
V številnih kulturah medenjaki nosijo simbolni pomen. Na Slovenskem so lectovi srčki veljali za darilo ljubezni. V drugih državah so pogosto del prazničnih daril, s katerimi ljudje izkazujejo pozornost in hvaležnost.
Priljubljenost medenjakov
Medenjaki so popoln simbol praznikov zaradi svoje dolge obstojnosti, enostavne priprave in možnosti dekoracije. Poleg tega so enostavni za transport, kar jih dela idealne za darilo. Od čudovitih oblik do bogatega okusa - medenjaki so preprosto nepogrešljivi v prazničnem času.
tags: #hostije #za #nurnberske #medenjake