Kunci so herbivori, ki večino svojega časa preživijo ob žvečenju trave, sena in listnate zelenjave. Le primerna vrsta in sestava hrane, količina ter razmerje hranil bo privedla do dobrega stanja gastrointestinalnega in urinarnega trakta, zob, preprečevala debelost in slabo počutje živali.
Kdo je hišni kunec?
Kunec ali zajec: Razlike in značilnosti
Kot lastniki ali potencialni lastniki kuncev se pogosto srečujemo z zamenjavo pojmov "kunec" in "zajec". Pomembno je vedeti, da sta kunec in zajec dve različni živalski vrsti, čeprav iz istega reda in družine. Hišni kunci so izključno domače živali in pri nas, v Sloveniji, ne živijo v naravi. Zajci pa niso udomačeni in jih je v ujetništvu prepovedano zadrževati.
Glavne razlike med tema dvema vrstama so v številu legel v enem letu in številu mladičev v leglu. Pri kuncih so mladički ob kotitvi goli, slepi in gluhi, medtem ko so pri zajcih odlakani ter vidijo in slišijo. Kunčja mati zgradi gnezdo in ga zavaruje, zajklja pa skoti mladičke na prostem. Zaradi različnega števila kromosomov ni mogoče križanje med zajci in kunci - torej ne morejo imeti potomcev. Kunci imajo rove pod zemljo, zajci živijo na travnikih in poljih. Domovini kuncev sta Španija in Portugalska, človek pa ga je udomačil približno 1000 let pred našim štetjem.
Splošne značilnosti hišnega kunca
Kunec je poskočna žival, ki nam dela družbo doma. Življenjska doba kunca je v povprečju do 7 let, izjemoma celo 12 let. Telesna teža je zelo različna in je odvisna od pasme: pri majhnih pasmah je običajna teža med 1,10 in 2,75 kg, pri srednje velikih pasmah med 3,50 in 4,50 kg, in pri velikih pasmah med 4,50 in 7,00 kg. Samičke so običajno malce lažje od samcev.
Pritlikavi kunec se je razvil iz evropskih divjih kuncev. Kunci so različnih barv s kratko, srednje dolgo in dolgo dlako. Dlaka mu izpada, zato ga je treba redno česati. Pritlikavi kunec je majhna, očarljiva žival z mehkim krznom in velikimi ušesi, ki je izjemno aktiven, igriv in prijazen. Kunci so izredno čiste in inteligentne živali, radi se igrajo, so po naravi družabni, nekoliko plašni, nežni, igrivi in tihi, zato so priljubljeni hišni ljubljenčki.
Pravilna prehrana hišnega kunca
Pomen vlaknin in neprekinjenega hranjenja
V ustih imajo kunci dva para dolgih sekalcev, ki stalno rastejo, za večjima zgornjima sekalcema pa še par manjših pasekalcev. V zadnjem delu ustne votline imajo še kočnike, ki prav tako neprestano izraščajo. Zobje kuncev stalno rastejo, sprednji glodači zrastejo kar 2-3 mm na teden, ostali zobje pa rastejo nekoliko počasneje. Prav zato je stalna obraba zob nujna, kar zagotovimo s primerno prehrano. Trava in seno sta dovolj groba, da ju mora kunec dobro prežvečiti, pri čemer uporablja celotno zobno ploskev in ta se lahko enakomerno obrablja.
Pri kuncu ne smejo biti prebavila nikoli prazna, zato pravimo, da je zanje lahko usodno, če 24 ur nič ne zaužijejo. Njegov prebavni trakt je zelo dolg, prebavljanje pa poteka v dveh fazah. Seno in vlaknina, ki jo z njim zaužije, pripomore k pravilni prebavi, gibanju in čiščenju sprijetih kepic dlake iz črevesja. Kunci so izključno rastlinojede živali in se lahko hranijo samo z rastlinjem. V naravi so precej izbirčni in se prehranjujejo z mladimi rastlinami, ki imajo visoko vsebnost hranilnih snovi. Prehrana kuncev mora biti sestavljena večinoma iz rastlin z visoko vsebnostjo surovih vlaknin in nizko vsebnostjo beljakovin in lahko prebavljivih ogljikovih hidratov.
Ključne sestavine kunčje prehrane
Najbolj priporočljivo je, da kunca hranimo s kvalitetnim senom. Osnovna hrana hišnih kuncev je seno, ki je nadomestek za svežo travo. Seno mora biti kuncu vedno na voljo, saj njegova prebava zahteva neprekinjeno hranjenje. Kunci so rastlinojede živali. Njihova osnovna hrana so seno ali trava ter sveža zelenjava. Pravilno hranjenje je izredno pomembno in vpliva na počutje in zdravje kunca. Pravilno hranjenje lahko prepoznate po živahnosti, ustrezni teži in bleščečem kožuščku.
Trava in seno: Osnova vsakega obroka
Glavnino hrane, približno 85 odstotkov, ki naj jo ima kunec na voljo ves čas, mora predstavljati kvalitetno seno, lahko tudi sveža trava. Trava vsebuje približno 20-40% surovih vlaknin, 2-3% maščobe, 15% proteinov, vitamine in minerale. Je odlična vrsta diete, ki jo dopolnimo in popestrimo s čim bolj raznovrstno listnato zelenjavo. Seno vsebuje približno 29-36% surovih vlaknin in 6-17% proteinov. Seno lahko ponudimo namesto trave ali kot popestritev k obroku. Ponudimo ga na različnih mestih v kletki ter odprtega ne hranimo predolgo, saj tako izgublja na hranljivosti. V toplejših mesecih lahko dodajamo tudi svežo travo, vendar moramo paziti, da je kunec na travo navajen oziroma da ga nanjo navajamo zelo postopoma. Med seno jim lahko zmešamo tudi posušena zelišča. V večjo plastično posodo lahko prenesemo nekaj trave z zemljo in kuncu tako omogočimo, da ima na voljo tudi svežo travo, ki jo mora sam odgrizniti.
Koncentrati: Muesli, peleti in briketi
Med koncentrate spadajo mešanice z muesliji, ekstrudirani briketi in peleti. Muesliji vsebujejo malo vlaknin in veliko ogljikovih hidratov (predvsem škrob) ter so tako visoko energetski. Omogočajo selektivno hranjenje in ne omogočajo zadostne obrabe zob. Zaradi škodljivih vplivov na zdravje se hranjenje kuncev z dieto, ki vsebuje samo mueslije, ne priporoča. Peleti in briketi vsebujejo nekoliko več vlaknin, vendar še vedno ne dovolj, da bi se zagotovile dnevne potrebe. Lahko so preveč energetski in ne omogočajo zadostne obrabe zob. Lastniku omogočajo enostaven način hranjenja in selekcioniranje hrane ni mogoče. Peletirana hrana je suha hrana, stisnjena v podolgovate koščke - pelete. S peletirano hrano lahko preprečimo selektivno hranjenje, saj so vsi peleti enake velikosti, barve in oblike, pri čemer kunec ne more izbirati hrane, ki mu je všeč. Mešanice kosmičev in semen pa vsebujejo vse vitamine in minerale, ki jih kunec potrebuje, le da so ti v različnih sestavinah, kot so semena, žitarice in zelenjava. Krma naj ne vsebuje večjega deleža beljakovin in predvsem strupenih azo barvil, ki so običajno v bogato obarvanih kosih.
Le 2% obroka (1-2 mali žlički na dan) naj predstavljajo peleti oz. briketi. Odraslemu kuncu lahko dodajamo največ pest t. i. peletov (tovarniško pripravljena hrana za kunce) na dan. Peletov ne smemo dajati neomejeno, dovolj je dobrih 100 g na 3 kg kunčeve teže.
Zelenjava: Vir vitaminov in vlaknin
Dnevno lahko dobivajo tudi svežo zelenjavo, ki pa mora biti čista (oprana in dobro osušena). Priporoča se listnata zelenjava, saj ta vsebuje veliko vode in malo vlaknin. Ko jo prvič ponudimo kuncu, jo uvedemo postopno, da se navadi in adaptira mikroflora v cekumu (slepem črevesu). Listnata zelenjava naj bo raznolika. Zelenjava z nizko vsebnostjo oksalne kisline se lahko dobijo vsak dan. Listnata zelenjava je pogosto bogata s hranili, kot so vitamini, minerali, vlaknine in antioksidanti. Vključevanje listnate zelenjave v prehrano kunca lahko prispeva k zdravju srca, izboljša prebavo in pomaga ohranjati zdravo telesno težo.
28% obroka naj bo listnate zelenjave, zelišč oz. plevela. Pri uvajanju nove zelenjave se lahko pojavi driska, zato mora biti uvajane postopno z eno vrsto naenkrat. Sočna krma in zelena krma sta priporočljivi za kunce vse leto. Če kunci niso vajeni sveže krme, se lahko požrešno spravijo nanjo, čemur sledijo prebavne težave, zato je najbolje postopno prehajati na svežo krmo.
| Kategorija | Vrste zelenjave | Opombe |
|---|---|---|
| Dnevno primerna listnata zelenjava (nizka vsebnost oksalne kisline) | Rukola, listi korenja in kumar, različne vrste solate (radič, cikorija, endivija, berivka, zelena solata), regrat, ohrovt, janež, trpotec, stebelna zelena, meta, bazilika, koriander, koper, kamilica, rožmarin, sivka, listi maline, listi pekoče koprive. | Vsak dan izberemo tri različne vrste. |
| Zmerno primerna listnata zelenjava (višja vsebnost oksalne kisline) | Peteršilj, špinača, pesni listi, brstični ohrovt. | Ne ponujamo vsak dan, ampak redkeje. Ena vrsta naj bo izbrana iz te skupine. |
| Plodovna zelenjava (kot priboljšek, omejeno) | Korenje (z listi), brokoli (listi in stebla), zelena, paprika, zelje, cvetača, repa, bučke, motovilec, paradižnik (le zrel, brez zelenih delov), kumare. | Ne več kot 10 odstotkov celotnega dnevnega obroka. |
| Zelenjava, ki se ji je treba izogibati | Detelja (prevelika količina), listi in stebla krompirja, čebulnice, jajčevec, rabarbara, zeleni paradižnik, stroki fižola. | Te so za kunce strupene ali škodljive. |
Sadje in priboljški: Zmerno in izbirčno
Kot posladek lahko dobijo tudi dobro oprano sadje. Sadje je sladek, sočen in okusen del rastline, ki vsebuje semena. Vsebuje veliko naravnih sladkorjev, zato s količino v prehrani kuncev ne pretiravamo. Priporoča se sadje, ki ima veliko vlaknine, kot so jabolka, breskev, sliva, hruška, melona, papaja, jagode in ananas. Izogibajte se bananam in rozinam, ker vsebujejo preveč sladkorja. Dobijo lahko tudi leskove in gabrove veje ter veje pečkatega sadnega drevja (jablane, hruške). Ne pretiravajte pa z vejami vseh vrst koščičastega sadja, hrastovimi in kostanjevimi vejami. Suhi priboljški, kot so rozine ali sladki kosmiči, so prav tako primerni le v minimalnih količinah.
Voda: Vedno na voljo
Kunca je treba hraniti dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Voda naj bo kuncu vedno na voljo. Posodo za vodo ob zamenjavi vode vsaj enkrat na dan očistimo. Posode so primernejše od napajalnikov. Potrebno je poskrbeti za dnevno svežo vodo. Če ima kunec probleme s tvorbo prekomerne količine kristalov v urinu, ga je potrebno dodatno stimulirati k večjemu pitju vode.
Cekofagija: Naravni proces za zdravje
Kunci pogosto jedo tudi svoje jutranje iztrebke, proces se imenuje cekofagija. V iztrebkih se nahajajo pomembni vitamini in minerali (predvsem kratkoverižne maščobne kisline in koristni mikroorganizmi), ki pomagajo tudi pri prebavi in jih s hrano kunci ne morejo dobiti. Kunci za nas neprebavljivo vlaknino prebavljajo s pomočjo bakterij v njihovem slepem črevesju. Prebavljene snovi izločijo kot mehki del svojih iztrebkov, ki jih pojedo. Ta izloček vsebuje visoke koncentracije beljakovin in vitaminov in je za zdravje kunca življenjskega pomena. Hranjenje z iztrebki je popolnoma naravna stvar in naj ne vzbuja skrbi.
Prehrana glede na starost kunca
Mladički
Novoskoteni kunci se prve tri tedne hranijo le z maternim mlekom, nato pa že začnejo jesti seno in gristi pelete. Pri treh mesecih starosti (ali takoj po tem, ko dopolni 3 mesece) začnemo dodajati manjše količine zelene listnate zelenjave (po eno vrsto naenkrat), ki naj bo dobro oprana in posušena. Plodaste zelenjave, gomoljev in sadja lahko dobi malo, le kot priboljšek, saj je ta hrana prebogata z ogljikovimi hidrati. Pri mladih kuncih so lahko količine priboljškov nekoliko večje kot pri starejših, saj so potrebe po energiji in beljakovinah pri prvih večje.
Odrasli in starejši kunci
Po sedmem mesecu starosti začnemo mlademu kuncu dajati seno pasjega repa, drugih trav in ovseno seno, ki naj mu bo na voljo ves dan. Odraslim kuncem, starejšim od enega leta, naj bo vedno na voljo neomejena količina sena. Količino peletov moramo zmanjšati na največ pest peletov na dan (20 g na kg telesne teže kunca). Količina peletirane in semenske hrane naj se z odraščanjem kunca zmanjšuje, saj so potrebe po energiji in beljakovinah pri odraslem in starejšem kuncu manjše kot pri mladičih. Povečuje se potreba po vlakninah, zato ponudite več sena in zelenjave. Pravilna prehrana je najboljša preventiva pred boleznimi pritlikavih kuncev.
Nevarnosti nepravilne prehrane
Preobilno hranjenje povzroči preveliko težo kunca in pojavijo se lahko resna obolenja prebavil. Pri kuncih je treba ustrezno spremljati njihovo telesno težo - pogosto so nagnjeni k debelosti, zlasti samice. Malo ljudi se zaveda, da je debelost nevarna bolezen za kosmate. Debel posameznik lahko trpi zaradi sladkorne bolezni, zamegljenosti oči ali težav z izločanjem. Predebeli kunci tudi ne morejo skrbeti za higieno, se ne čistijo in ne uživajo svojih cekotrofov, zato so prikrajšani za pomembna hranila. To lahko vodi v sindrom lepljivega zadka.
Če v prehrani ni dovolj sena, lahko nastopijo zastoji prebave, zaprtja in predolgi zobje, ki vodijo v neješčnost in zelo huda bolezenska stanja ter celo smrt. Zelo pomembno je, da kunca nikoli ne hranimo z mokrim senom ali mokro zelenjavo, saj mu povzročata prebavne motnje. Vso hrano moramo najprej dobro oprati in osušiti.
Skrb za zdravje in dobro počutje kunca
Bivalni prostor in gibanje
Za kunca je primerno bivalno okolje prostor velikosti približno 3 x 2 x 1 meter, tako je že na prvi pogled očitno, da kletka zanj ni primerna, saj je to premajhen prostor, ki mu ne omogoča gibanja in naravnega vedenja. To pa vodi v zdravstvene in vedenjske težave. Idealno je, če ima na voljo (manjšo) sobo, katere tla smo zavarovali s kakšno preprogo ali primerno drugo nedrsečo podlago, ki jo je preprosto čistiti. V sobi mora imeti vsaj eno stranišče, še bolje dve, podlaga v stranišču so lahko leseni peleti. Priporočljivo je, da imajo v stranišču tudi nekaj sena, saj stranišče tako hitreje osvojijo, hkrati pa med opravljanjem potrebe pogosto tudi kakšno bilko zaužijejo.
Bivališče tvojega novega hišnega ljubljenčka mora biti dolgo vsaj 1 m. Pritlikavi kunci so izjemno aktivne živali in potrebujejo veliko prostora. V bivališču bo tudi opravljal potrebo, zato ga moraš redno čistiti in ohranjati čistega. Vsaj enkrat na teden odstrani vso steljo iz bivališča in dodaj novo, čisto. Čiščenje lahko olajša stranišče za glodavce, ki ga postaviš v en kot bivališča. Vsakič, ko tvoj hišni ljubljenček opravi potrebo zunaj stranišča, poberi del stelje, kamor je opravil potrebo, in jo prestavi v stranišče. Po nekaj dneh se bo naučil opravljati potrebo v stranišču, preostanek njegovega bivališča pa bo tako vedno suh in čist.
V bivališču vsekakor postavi posodico za hrano, po možnosti iz keramike, da je kunec ne bo zgrizel, pitnik, kamor vsak dan vlij svežo, pitno vodo, leseno hiško, v kateri se bo lahko brezskrbno spočil, in veliko lesenih igrač. Lesena hiška in igrače mu bodo poleg zabave pomagali tudi pri krajšanju zob. Kunci obožujejo tek in skakanje, saj bi tudi v naravi tekali več ur na dan. Prav zato je pomembno, da imajo na voljo ali dovolj veliko sobo ali možnost varnega izpusta na travo. Poskrbite, da bodo imeli vaši hišni ljubljenčki priložnost za vsakodnevno vadbo, najbolje na prostem v toplejših mesecih. Prostor mora biti primerne temperature - kunci najbolje prenašajo temperature do 20 stopinj Celzija, nad 25 pa je zanje že prevroče. Kunci so občutljivi na mraz in prepih, zato poskrbi, da je tvoj hišni ljubljenček vedno na suhem, toplem in zaščitenem mestu, da ne zboli.
V njihovem dosegu ne sme biti električnih žic in sobnih rastlin, tudi zato, ker so lahko zanje strupene, in vsega, kar bi lahko z glodanjem uničili. Ko spustiš novega hišnega ljubljenčka na sprehod po svojem domu, zavaruj vse lesene predmete, žice, preproge in podobne stvari, ki jih bo morda poskusil pojesti. Kunci zelo radi glodajo in preizkušajo, ali so predmeti v njihovi okolici užitni, zato zavaruj in zaščiti vse, kar želiš ohraniti nedotaknjeno in kar bi lahko bilo nevarno za tvojega kunca.
Kaj potrebujete, ko prinesete domov zajca
Izkazovanje naravnega vedenja
Kunci bi v naravi počeli marsikaj - tekali bi, skakali, kopali rove, iskali hrano, se skrivali in družili z drugimi kunci. Zato se moramo potruditi, da jim tudi doma damo čim več priložnosti, da bodo počeli to, kar je zanje naravno vedenje. Zelo radi se igrajo s kroglami, spletenimi iz vrbovih vej, napolnjenimi s senom. Obožujejo tudi tunele in različne škatle, ki so zanje skrivališče. Tunele lahko kupite v specializiranih trgovinah, lahko pa jih naredite tudi sami - v škatlo izrežete dve luknji (eno za vhod in eno za izhod, saj se počutijo varneje v skrivališčih, kjer imajo več možnosti za pobeg) in tunel je pripravljen.
V naravi kunci pogosto kopljejo rove, zato jim moramo tako kopanje omogočiti tudi mi. Če imamo možnost za varen izpust, je to super rešitev, vendar moramo paziti, da si ne izkopljejo poti na svobodo. Če jih imamo ves čas v stanovanju, pa je rešitev za to velika plastična posoda, recimo posoda za kunčje stranišče, napolnjena z zemljo. To vsebino redno menjavamo. V naravi zapolni večino kunčjega vsakdana iskanje hrane, medtem ko jo dobijo v ujetništvu po navadi v celoti servirano v posodi ali dveh. To lahko spremenimo tako, da jim hrano skrijemo - v že omenjene krogle iz vej, v prazne rolice od wc-papirja, v papirnate vrečke, v tunele -, da jo morajo iskati in se zanjo malo potruditi. Ker so kunci v naravi vedno plen, imajo zelo radi dvignjen prostor, s katerega lahko opazujejo okolico. Zato naj imajo v svojem domu vedno tudi kos lesa ali škatlo, na katero lahko skočijo, da imajo tako svoj dom pod nadzorom.
Veterinarska oskrba in opozorilni znaki
Kunci so specifične, občutljive živali, zato moramo biti zelo pozorni na vse spremembe v njihovem obnašanju, saj so lahko te posledica zdravstvenih težav. Bolezenske znake po navadi skrivajo in jih pokažejo šele, ko je stanje že zelo resno. Če izgubijo apetit, nehajo iztrebljati oz. se spremeni velikost njihovih iztrebkov (postanejo majhni in suhi), če je spremenjena barva urina, se ves čas zadržujejo na istem mestu, »škripajo« z zobmi - je to znak za alarm in čimprejšnji obisk, v roku 24 ur, pri veterinarju.
Med zelo pogoste težave spadajo težave z zobmi, ki lahko vodijo v neješčnost in nastanek ognojkov. Pogosta je tudi prebavna staza, ko postane prebava iz različnih razlogov (zapora črevesja, prevelika količina zaužitih dlak med umivanjem, napihnjenost …) zelo upočasnjena ali se v celoti ustavi, kar pa je lahko tudi usodno. Zelo pomembno je tudi, da poskrbimo za sterilizacijo kunčic, saj se pri nesteriliziranih pogosto pojavijo tumorji na maternici, kar je zelo nevarno, saj radi metastazirajo v druge organe. Pojavi se lahko tudi navidezna brejost, ki lahko vodi v vnetja.
Pri samcih pa je kastracija priporočljiva bolj iz vedenjskih razlogov, saj so nekastrirani samci precej teritorialni, to pomeni, da z urinom označujejo svoj dom, kar je za večino skrbnikov moteče. Če je kunec agresiven (grize, praska) in markira (urinira po prostoru, stanovanju), svetujemo kastracijo. Še posebej, če je kunčica, saj bo zgodnja sterilizacija zmanjšala možnost nastanka tumorjev na maternici, ki so hormonsko pogojeni.
Kunca vsaj enkrat letno peljemo na veterino, kjer se ga pregleda, stehta in oceni stanje njegovih zob in ustne votline. Pomembno je tudi, da obiskujemo veterinarja, ki se veliko ukvarja s kunci, saj so to specifične živali in potrebujejo posebno oskrbo. Določene težave lahko preprečimo s primerno nego, zato skrbimo za njihovo redno česanje in krajšanje krempljev. Očesni izcedek pri kuncih lahko kaže na težave z zobmi, stresanje z glavo na pretirano nastajanje ušesnega masla ali vnetje - v tem primeru je potreben obisk veterinarja. Dnevno preverjamo, da nimajo umazanega zadka, saj lahko postane to predvsem v poletnih mesecih odlično gojišče za mušje ličinke.
Pazimo tudi, da ima kunec primerno telesno težo, kajti debelost lahko vodi v težave z blazinicami, v nastanek pododermatitisa, kar je zelo boleče, če je zelo napredovalo, pa lahko vodi v tako poslabšanje kakovosti življenja, da moramo razmisliti o uspavanju živali. Cepljenje kuncev ni obvezno, lahko pa svojega hišnega ljubljenčka zaščitiš tudi s cepivom proti nalezljivim boleznim, kar je vsekakor priporočljivo, če imaš več kuncev, in še posebej, če tvoji hišni ljubljenčki bivajo tudi zunaj.
Kaj potrebujete, ko prinesete domov zajca
Družba in občutek varnosti
Kunci niso samotarji, saj živijo v naravi vedno v skupinah, zato je nujno, da imajo družbo tudi v ujetništvu. Če so sami, jim je dolgčas, postanejo pasivni, lahko celo agresivni. Če pa ima družbo še enega kunca, s katerim se dobro razume, ni nikoli osamljen. Kunci se medsebojno umivajo in negujejo, se stiskajo med spanjem in počivanjem.
V naravi živijo vedno v večjih skupinah tudi zato, ker so plen, saj ima takšno življenje kar nekaj prednosti, recimo, omogoča jim ohranjanje toplote pozimi in opozarjanje pred plenilci, če so ti v bližini. Če pa je kunec sam, je lahko zaradi tega tudi nemiren, saj mora ves čas sam opazovati okolico in se tako zelo redko zares sprosti. Raziskave so pokazale, da pomeni kuncu družba drugega kunca toliko kot hrana.
Osamljeni kunci postanejo pasivni ali celo agresivni, a ko jim iščete primerno družbo, je zelo pomembno upoštevanje nagona. Kunci, ki živijo skupaj, naj bodo sterilizirani in kastrirani, za njihovo medsebojno spoznavanje pa si vedno vzamemo čas. Priporočamo, da izberete parček, saj je večja možnost za prepire, če boste imeli dva samca ali dve samički. V izogib potomcem in v izogib drugim težavam je najbolje, da samičke sterilizirate in samčke kastrirate. Optimalni čas za sterilizacijo je 5 mesecev, pri samčkih pa vsaj 3 mesece. Hišne živali, ki se navadijo druga na drugo, lahko postanejo zelo tesni prijatelji in se skupaj tudi igrajo in spijo.