Brstični ohrovt spada med kapusnice, ki so del družine križnic. Ta rastlina je dobila svoje angleško ime "Brussel Sprouts" po Bruslju, kjer naj bi jo prvič množično gojili v 16. stoletju. Brstični ohrovt se je v zgodovini pridelave zelenjave pojavil zelo pozno in velja za mlajšo zelenjadnico v primerjavi z listnatim in glavnatim ohrovtom.
Značilnosti in Hranilna Vrednost Brstičnega Ohrovta
Brstični ohrovt je po rasti in velikosti precej podoben listnatemu, vendar pri njem uživamo predvsem majhne glavice oziroma brste, ki se oblikujejo v pazduhah listov. Te glavice postanejo trde in čvrste šele, ko temperature padejo pod 15 °C. V toplejšem okolju se bodo oblikovale bolj razpršene rozete, ki so sicer užitne, vendar ne bodo tako kompaktne, kot jih pričakujemo. Rastline brstičnega ohrovta so velike, in mnoge sorte brez težav prezimijo na prostem.
Ta kapusnica je izjemno bogata z vitamini C in K. Vsebuje tudi malo kalorij, veliko vlaknin, pomembne minerale in vse življenjsko pomembne aminokisline. Po nekaterih objavah spada ohrovt med vrtnine z največjo količino različnih antioksidantov. Zato nam daje moč in energijo, še posebej pozimi, ko je prehrana pogosto manj raznolika. Pomembno znižuje količino holesterola v krvi in uravnava tudi raven sladkorja v krvi, zlasti škodljivega LDL (slabega holesterola).
Izbira in Priprava
Pri izbiri brstičnega ohrovta bodite pozorni na svetlo zeleno barvo in čvrstost na dotik. Izogibajte se glavicam z rumenimi ali črnimi pikami, saj to kaže na njihovo starost.
Priprava brstičnega ohrovta je zelo enostavna:
- Zunanje liste olupite in odrežite spodnje dele.
- Dve minuti blanširajte v vreli slani vodi.
- Nato jih za dve minuti potopite v hladno vodo.
- Precedite in prerežite po dolžini.
- Položite jih obrnjeno navzdol v ponev z olivnim oljem ali slanino.
Sezona brstičnega ohrovta se začne že novembra, zato je to odličen čas, da ga poskusite, če ga še niste.
Pridelava Brstičnega Ohrovta
Brstični ohrovt pridelujemo iz sadik s koreninsko grudo. Za vzgojo sadike potrebujemo približno štiri tedne. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. To je njegova prva posebnost, ki je mnogi ne poznajo, in zato nanj pogosto pozabimo, saj je konec junija na vrtu že veliko dela s pobiranjem pridelka, plevelom in zalivanjem.
Priprava Tal in Gnojenje
Pred presajanjem je treba površino dobro in globoko pripraviti, saj korenine križnic segajo v globino tudi pod 90 cm. Za visok pridelek je nujno tudi namakanje, saj se presajanje izvaja ravno v največji vročini in času največje možnosti suše. Ohrovt spada med vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol, grah ali bob. Odličen predhodnik na njivah je tudi žito, predvsem ječmen.
Ohrovt je hvaležen za gnojenje s hlevskim gnojem (do 3 litre na kvadratni meter) in seveda tudi za kompost, ki ga lahko dodamo do 10 litrov na kvadratni meter. Količine so vedno odvisne od analize tal. Z organskimi gnojili ne smemo pretiravati, da bo ohrovt dobro prezimil. Priporoča se tudi dodatek 20 dag/10 m2 kalijevega sulfata, če analiza tal ni opravljena. To gnojilo je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Pomembno je vedeti, da ohrovt ne mara kalijevega klorida (kalijeva sol).
Nega Rastlin in Zaščita
Mnogi so prepričani, da je treba liste brstičnega ohrovta odstranjevati, kar je napačno. Liste vsekakor pustimo na rastlini, saj pozimi varujejo brste pred zatekanjem vode vanje in pred mrazom. Pogosto velja tudi razmišljanje, da je treba brstičnemu ohrovtu jeseni odščipniti vrh. To storimo samo, če želimo naenkrat pobrati ves pridelek. V tem primeru odrežemo vrh takrat, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani.
Gosenice so v nekaterih letih lahko nadležni obiskovalci kapusnic, zato je potrebna previdnost in morebitna zaščita. Med vse kapusnice je priporočljivo posejati kamilico in/ali užitni tolščak, kar lahko pomaga pri varovanju rastlin.
Ohrovt: Pestra Družina Križnic
Ohrovt uvrščamo v družino križnic, katerih najbolj znan predstavnik je zelje. Križnice so zelo pisana skupina vrtnin, ki so se skozi dolgo zgodovino pridelave razvile v številne različne oblike. Gensko so si vse tri oblike ohrovta - listnati, brstični in glavnati - še vedno zelo blizu, zato med njimi v posameznih zahtevah ni veliko razlik. Križajo se med zeljem in seveda tudi med seboj.
Listnati Ohrovt
Listnate variante ohrovta so verjetno najstarejše in morda najbližje izvorni rastlini, iz katere izvirajo vse kapusnice. Zanj je značilno, da na visokem steblu naredi liste, ki so lahko zelo različnih barv in oblik. Vse so odlična zimska hrana.
- Krmni ohrovt: Najstarejša oblika s sivkastimi listi, včasih namenjena krmi živali, vendar je tudi odlična za prehrano ljudi, saj pozimi ponuja izjemno veliko koristnih snovi.
- Kodrolistni ohrovt: V zadnjih letih najbolj priljubljen, z močno nagubano listno površino in kodrastim listnim robom. Pri nas je pogosta temno zelena različica, v tujini pa so na voljo tudi rdečelistne in svetlejše sorte.
- Palmolistni ohrovt: Posebna vrsta, pridelana predvsem v Sredozemlju (Italiji), ki močno spominja na palmo. Je temno sivozelene barve, z nekoliko ožjimi in rahlo nagubanimi listi ter ravnim, navzdol upognjenim listnim robom. Obstajajo tudi rdeče različice.
Listnati ohrovt je tudi pozimi mogočna rastlina, zato ga sadimo daleč narazen: vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in vsaj 80 cm med vrstami. Ne potrebuje opore, saj ga tudi najmočnejši zimski veter in sneg ne moreta podreti. Ker v poletni vročini potrebuje nekaj časa, da zapolni ves prostor, lahko med vrstice ali rastline sejemo nizek stročji fižol, peteršilj ali rdečo peso, pri čemer se priporoča povečanje razdalj med vrstami. Listi listnatega ohrovta postanejo krhkejši in sladkega okusa šele, ko postane mrzlo.
Glavnati Ohrovt (Kelj)
Glavnati ohrovt, poznan tudi pod imenom kelj, je sorodnik zelja, le da so njegovi listi bolj ali manj nagubani. Zaradi te lastnosti bolje prenaša nizke temperature. Z njim ravnamo popolnoma enako kot z zeljem, jedi z njim pa so mnogim celo okusnejše zaradi blažjega okusa. Manj znano je, da ga ob kisanju lahko dodajamo zelju, še posebej v letih z visokimi jesenskimi temperaturami.
Razdalje sajenja sadik glavnatega ohrovta so odvisne od želene velikosti glav. Lahko ga sadimo že na 30 cm v vrsti in vsaj 40 cm med vrstami, s čimer pridelamo manjše glavice, ki so v gospodinjstvu celo bolj praktične. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali vse leto, vendar poleti, ko je na voljo veliko druge zelenjave, običajno ne najde poti na naše mize.