Preprosta zakuha iz različnih vrst moke se imenuje močnik. Spada med najstarejše jedi na svetu in ga pod različnimi imeni najdemo skoraj v vsaki nacionalni kuhinji, saj so ga povsod, kjer so uspevala žita, podobno pripravljali.
Zgodovina in pomen močnika
V starem Egiptu so močnik kuhali iz prosene, ječmenove in pšenične moke, Rimljani pa so poznali tudi ovsenega in rženega. V srednjem veku je polnil krožnike bogatih in revnejših. Zanimivo je, da je recept za sladek močnik ohranjen iz leta 1485, opisan pa je kot jed, s katero se postreže v imenitnih hišah. Ovsen močnik je bil glavna hrana večine prebivalstva v Evropi do sredine 20. stoletja.
V tradicionalni slovenski kuhinji imamo sladko in slano različico močnika, največkrat iz pšenične moke. Zakuhan je v vodo, mleko, smetano ali čisto zelenjavno juho. V ne tako davni preteklosti je bila to vsakdanja jed, s katero so začeli dan, z močnikom pa je gospodinja postregla tudi za večerjo.
Vrste močnika in regionalne posebnosti
Usukan močnik
Na Kranjskem je najbolj znan usukan močnik. Za njegovo pripravo je treba moko in jajce pomešati tako, da nastanejo svaljki ali trganci, podobni ribani kaši. Testene koščke nato obdelajo tako, da jih večkrat podrobijo med dlanmi, ki jih sučejo d
Močnik: Tradicionalna in vsestranska jed
Preprosta zakuha iz različnih vrst moke se imenuje močnik. Spada med najstarejše jedi na svetu in ga pod različnimi imeni najdemo skoraj v vsaki nacionalni kuhinji, saj so ga povsod, kjer so uspevala žita, podobno pripravljali. V starem Egiptu so ga, na primer, kuhali iz prosene, ječmenove in pšenične moke, Rimljani pa so poznali tudi ovsenega in rženega.
V srednjem veku je močnik polnil krožnike bogatih in revnejših. Recept za sladek močnik je ohranjen iz leta 1485 in je opisan kot jed, s katero se postreže v imenitnih hišah. Ovsen močnik je bil glavna hrana večine prebivalstva v Evropi vse do sredine 20. stoletja. V tradicionalni slovenski kuhinji poznamo sladko in slano različico močnika, ki sta največkrat pripravljeni iz pšenične moke. Zakuhan je v vodo, mleko, smetano ali čisto zelenjavno juho. V preteklosti je bila to vsakdanja jed, s katero so začeli dan, z močnikom pa je gospodinja postregla tudi za večerjo.
Usukan močnik
Na Kranjskem je najbolj znan usukan močnik. Moko in jajce je treba pomešati tako, da nastanejo svaljki oziroma trganci, podobni ribani kaši. Testene koščke nato obdelajo tako, da jih večkrat podrobijo med dlanmi, ki jih sučejo drugo ob drugo - od tod izvira tudi ime. Močnik lahko umesimo samo z vodo ali z mešanico vode in jajca.
Priprava zaroštanega močnika
Izraz zaroštan močnik pomeni, da je jed zabeljena. Običajno so na maščobi prepraženi drobni testeni usukančki in moka, ki ostanejo na dnu sklede za mesenje. Po nekaterih postopkih vse usukančke najprej rumeno popražijo, nato pa zalijejo s kropom. Močnik zakuhajo v slano vodo, da nastane precej gosta juha. Za sladek močnik usukančke zakuhajo v mleko, na Koroškem pa drobne svaljke iz moke najprej skuhajo na mleku, nato pa jih še pocvrejo na maslu.
Koruzni in drugi močniki
V nekaterih pokrajinah, zlasti v Prekmurju in na Štajerskem, je znan tudi koruzni močnik. V Istri takemu močniku rečejo skrob. Reven skrob je pripravljen le iz koruzne moke in vode, boljši pa je sladkan in kuhan na mleku.
Obstajajo številna regionalna poimenovanja:
- Zasukan, kropov in oženjen: pripravljen iz pol pšenične in pol koruzne moke.
- Prekmurski močnik: izraz se uporablja za kruhov narastek, ki ga pečejo v lončenih posodah.
Ponekod ob močniku postrežejo tudi krompir v oblicah.
Maslenik in posebni recepti
Med močnike spada tudi jed maslenik (masovnik), ki je znana predvsem na Gorenjskem. Belo, ajdovo ali koruzno moko zakuhajo v vročo smetano, ponudijo pa jo s kruhom in kislim mlekom ali z žganci.
Zanimiv recept za močnik je leta 1912 zapisala Felicita Kalinšek v svoji Kuharski knjigi. V loncu je kuhala različno zelenjavo (korenček, peteršiljevo korenino, košček zelene, grah, papriko in paradižnik), ko je bila juha skoraj kuhana, jo je solila in zgostila z močnikom kot zakuho, ob tem pa dodala lovorjev list in muškatni orešček.
Navodila za pripravo usukanega močnika
- S prsti pomešamo jajce in moko, najprej na sredini, potem pa po vsej skledi, da nastanejo usukančki. Večje koščke podrobimo med dlanmi.
- Testo sukamo med prsti tako dolgo, da se vsa moka poveže. Če je treba, dodamo žlico vode.
- Skledo na koncu potresemo, da pridejo najbolj drobni usukančki na dno.
- Zavremo liter vode, solimo in med mešanjem zakuhamo močnik. Kar ostane na dnu, prihranimo.
- Pomešamo, da se usukančki ne sprimejo, in kuhamo deset minut.
- V majhni ponvi segrejemo olje in drobne usukančke zlato rumeno popražimo. Stresemo jih v močnik, da zacvrči, in kuhamo še nekaj minut, da se juha zgosti.