Spričo pomembnosti gob v kulinarični kulturi je dobro, da poznamo njihovo hranilno vrednost. Ljudje jih večkrat primerjajo z mesom, kar pa le deloma drži; prej bi veljala primerjava z boljšimi vrstami zelenjave. Gobe so zaradi svoje hranilne vrednosti, značilnega okusa in arome že od nekdaj zelo cenjeno živilo.
Hranila in energijska vrednost
Energijska vrednost gob je primerljiva kalorični vrednosti jabolka ali korenja. Vse vrste gob imajo zelo visoko vsebnost vode, ki znaša približno 90 %. Gobe vsebujejo prehranske vlaknine in zelo malo maščob, zato so bogat vir kakovostnih beljakovin, primeren tudi za vegetarijance. Vendar pa zgolj z gobami težko pokrijemo dnevne potrebe po beljakovinah, saj bi za priporočen dnevni vnos potrebovali približno en kilogram gob, kar je v praksi težko zaužiti.
Gobe so zelo bogate z rudninami, saj jih vsebujejo okoli 1 %. Največ imajo fosforja in kalija, precej cinka, bakra in železa ter nekaj natrija, kalcija, magnezija, mangana, kobalta, klora, flora in joda. Vsebujejo tudi različne vitamine, kot so tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), folna kislina in vitamin D, če so bile med rastjo izpostavljene soncu. Nekatere vrste, kot so šiitake, vsebujejo celo redek vitamin B12.
Bioaktivne sestavine
V gobah najdemo mnoge aminokisline in lecitin, ki naj bi preprečeval arteriosklerozo. Glavne bioaktivne sestavine so različni polisaharidi, predvsem β-glukani, ki so vrsta vodotopne prehranske vlaknine s koristnimi učinki na imunski sistem.
Gobe v kulinariki
Glavna kulinarična lastnost gob je v njihovem nenadkriljivem okusu, zato jih moramo imeti v prvi vrsti za začimbe. Ker so težko prebavljive in ostajajo v želodcu več ur, so primernejše kot dodatek jedem.
- Sušenje: Učinkovit način za shranjevanje gob, ki ohranja njihov okus in hranilno vrednost.
- Priprava: Gobe lahko solimo, popramo, premažemo z oljčnim oljem in začinimo s timijanom.
- Previdnost: Pomembno je vedeti, da so nekatere gobe lahko strupene, če jih uživamo skupaj z alkoholom.
Kaj bo pa danes za koslilo? (2) Nekaj z gobami bukov ostrigar in ...
Nabiranje in zakonske omejitve
V Sloveniji raste od 2.500 do 3.000 vrst gob, od katerih je užitnih okoli 505. Nabiranje gob je priljubljen hobi, vendar je zakonsko omejeno na največ dva kilograma gob na posameznika na dan. Pri nabiranju je nujno, da nabiramo le vrste, ki jih dobro poznamo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do zastrupitev, ki se običajno začnejo s slabostjo, bruhanjem in drisko.
Opomba: Goba je gozdni sadež, ki raste nad zemljo, medtem ko je v prsti ali lesu skrito podgobje. Gobe ne morejo proizvajati lastne hrane, saj nimajo klorofila in nimajo korenin ali listov.
tags: #goveji #prasniki #energijska #vrednost