Glavnati ohrovt (lat. Brassica oleracea var. sabauda) je dvoletna zelnata rastlina iz družine kapusnic (Brassicaceae), kamor spadajo tudi brokoli, cvetača, zelje in brstični ohrovt. Čeprav je uradno dvoletnica, se ga običajno goji kot enoletnico za različne prehranske namene, vključno s solatami, enolončnicami, juhami in mesnimi jedmi. Poglavitna značilnost glavnatega ohrovta je oblikovanje listov, ki se zavijejo v glavo, podobno kot pri zelju, le da je glava pri ohrovtu manj zbita in manj trda, kar je posledica značilno mehurjastega lista.
Mnogi ga poimenujejo kar ohrovt ali kelj. V zadnjem času je zaradi še drugih vrst ohrovta (brstični, listnati) pri tem potrebno malo več pozornosti, kaj imamo v mislih, ko rečemo ohrovt. Glavnati ohrovt je znan po svoji odpornosti na mraz in sušo. Njegovi nagubani listi tvorijo glavo z več zračnimi prostori, kar omogoča, da zmrznjena voda ne poškoduje rastline. Glavice so manj kompaktne in lažje kot pri zelju, kar omogoča, da rastlina preživi tudi temperature pod -10 °C. Glavnati ohrovt najbolje uspeva v hladnejšem vremenu, zato je primeren za jesensko in zimsko vzgojo.
Izvor in sorte glavnatega ohrovta
Izvor ohrovta je vezan na več območij, Milano in Lombardijo ter Savojo kot pokrajino v vzhodni Franciji in Belgiji. Je ena najstarejših gojenih vrst zelenjave. Kultivarji se razlikujejo po morfoloških značilnostih, dolžini vegetacije do tehnološke zrelosti ter odpornosti na visoke in nizke temperature.
Vrste glav ohrovta
- Okrogle
- Sploščene
- Jajčaste
Barve glav
- Svetlo zelene
- Sivo zelene
- Modro zelene
- Temno zelene
- Lahko imajo tudi vijoličen odtenek na robovih listov.
Dolžina vegetacije
Glede na dolžino vegetacije ločimo:
- Zgodnje sorte: Najzgodnejše sorte dozorijo v 60 dneh. Med zgodnjimi hibridi ohrovta izstopata Salima F1 in Melisa F1.
- Srednje zgodnje in poletne sorte: Srednje zgodnji hibridi so zastopani s hibridoma Concerto F1 in Mila F1. Od sort s srednje dolgo vegetacijo, namenjenih poletni pridelavi, je najbolj razširjena sorta Železna glava. Njena vegetacija traja približno 120 dni in oblikuje okrogle in sploščene glavice, ki so srednje čvrste.
- Jesenske in prezimne sorte: Sorta Vertus je namenjena pozni pridelavi ohrovta. Vegetacija traja 130 - 140 dni. Glavnati ohrovt Vertus 2 je srednje zgodnja sorta ohrovta za poletno-jesensko spravilo, cenjen zaradi odličnega okusa in dekorativnega videza. Okrogle glave, težke od 2,5 do 3,5 kg, so primerne za pripravo solat, kisanje in dušenje. Odličen prenese nizke temperature in je primeren za obiranje skozi celo zimo, saj je odporen na zmrzal in ostane svež tudi v hladnih mesecih.
V zadnjem času je vedno več hibridnih sort enotne oblike in velikosti, kar je še posebej ugodno pri pridelavi za trg.
Zahteve za rast in optimalni pogoji
Podnebje in temperatura
Ohrovt je zelo odporen na mraz, zato ga lahko gojimo v različnih razmerah in podnebjih. Najbolje uspeva v zmernem podnebju, pri temperaturah med 15 in 20 °C, lahko pa tudi pri nižjih temperaturah. Ta trdoživa zelenjava namreč lahko preživi tudi temperature do -15 °C. Ohrovt zelo slabo prenaša vročino; če temperature presežejo 25 °C, medtem ko mu hladno vreme zelo ugaja. Ohrovt je bolj odporen na nizke temperature, ko je v fazi tvorbe glavic in rozete. Običajno njegovi listi pridobijo najboljši okus ravno po jesenski zmrzali.
Svetloba
Ohrovt najbolje raste, če je na soncu od šest do osem ur na dan, vendar nikoli v vročem vremenu. Tudi v rastlinjaku je potrebno izbrati mesto, ki bo dobro osvetljeno.
Tla
Ohrovt je rastlina, ki zahteva kakovostna in humozna tla. Čeprav lahko uspeva na skoraj vseh vrstah tal, morajo biti tla vedno globoka in strukturirana ter imeti tudi dobro prepustnost in kapaciteto za vodo in zrak. Ohrovt ima najraje dobro odcedna tla in pH vrednost med 6,0 in 7,5. Prav tako naj bodo tla rahlo kisla (pH vrednost 6 - 6,5).
Pred sajenjem dodajte šest centimetrov debelo plast komposta na mesto rasti, da ustvarite temelj za močne rastline. Za sajenje in pridelavo v spomladanskih razmerah bodo primerna tla z mehansko sestavo oziroma taka, ki se hitro segrejejo.
Priprava tal in gnojenje
Priprava tal
Osnovno obdelavo tal na globini 30 cm opravimo v jesensko-zimskem obdobju. Zorano brazdo pustimo v takem stanju do pomladi, ko pripravimo zemljo za sajenje sadik. Če ohrovt posadimo kasneje, obdelavo opravimo v "eni fazi", ki zajema gnojenje, oranje, diskasto brananje, kultiviranje in ravnanje površine.
Gnojenje
Ker so ohrovti zelenjadnice, ki jih sadimo zgodaj poleti in bodo rasle dolgo v jesen ali celo zimo, zato nujno potrebujejo dovolj hranil. Ta jim zagotovimo najprej z osnovnim gnojenjem pred sajenjem, ko lahko poleg domačih organskih gnojil uporabimo tudi gnojilo Plantella Organik. S tem bomo dodali osnovna hranila za dobro začetno rast, ki jo lahko v času pozno poletne in jesenske rasti dopolnimo še z dodajanjem gnojila Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo.
Gredice izdatno pognojimo s hlevskim gnojem (2,5 - 3 l/m2), uporaben je tudi domač kompost in kupljena organska gnojila. Osnovnemu gnojenju običajno dodamo kompleksno gnojilo NPK 12:11:18 in 3MgO, lahko pa uporabimo podobno kombinacijo gnojila v obliki kristalov. Deset dni po presajanju dodatno pognojimo. Če je v nasadu kapljični sistem namakanja, gnojenje izvajamo dvakrat tedensko; če pa gre za klasično pridelavo na njivi, je potrebno ohrovt v času pridelave pognojiti trikrat. Z gnojenjem prenehamo, ko velikost glav zapre vrste.
Za optimalen razvoj glavnatega ohrovta je ključnega pomena uravnoteženo gnojenje. BGA organsko gnojilo je odlična izbira, saj zagotavlja rastlinam vse potrebne hranila, vključno z dušikom, fosforjem in kalijem, ter hkrati izboljšuje strukturo tal.
- Dušik (N): ključen za bujno rast listov.
- Fosfor (P): pomemben za razvoj korenin.
- Kalij (K): krepi odpornost proti boleznim in nizkim temperaturam.
Dušikova gnojila je potrebno uporabljati previdno, da ne podaljšamo vegetacije ter da s tem ne zmanjšamo čvrstosti plodov. Če gnojimo z dušikom, prenehamo konec avgusta ali ob začetku sklepanja glav.
Sajenje in razmnoževanje
Kalitev semen
Posejana semena ohrovta ob ustrezni vlažnosti tal običajno začnejo kaliti pri temperaturi 1 - 5 °C, nadaljnja optimalna temperatura za kalitev pa je 20 °C. Rastlina začne kaliti v približno 5 ali 6 dneh.
Sajenje iz semen
Ohrovt lahko gojimo iz semen, sadik ali v posodah, odvisno od želenega načina pridelave. Semena ohrovta sejemo med marcem in majem, odvisno od podnebja in sorte. Pred setvijo lahko semena za nekaj ur namočimo v vodi, da se zmehčajo in tako spodbudimo kalitev. Pripravljena semena posejemo v vrste na globino približno 1,5 cm. Razdalja med vrstami je odvisna od vrste ohrovta, običajno pa je med vrstami razdalja približno 45 - 60 cm. Po setvi je potrebno tla redno zalivati, da semena vzklijejo.
Za spomladansko sajenje posejte seme v zaprtih prostorih šest do osem tednov pred zadnjim datumom spomladanske zmrzali, sadike pa presadite na vrt teden ali dva pred zadnjo zmrzaljo. Za jesensko sajenje posejte seme v zaprtih prostorih konec julija in sadike posadite na vrt ob koncu avgusta. Sejanje glavnatega ohrovta Vertus 2 se prične spomladi, ko temperature presežejo 10 °C. Semena se posejejo na razdalji 50 cm med rastlinami in 50-60 cm med vrstami, v rahlo, rodovitno zemljo.
Sajenje sadik
Ko se pojavijo rastline, lahko razdaljo med njimi zmanjšamo na približno 30 cm, da zagotovimo dovolj prostora za rast. Vse vrste ohrovta vzgajamo iz sadik na enak način kot zelje. Sadilna razdalja je podobna kot pri vseh drugih kapusnicah, in sicer 50 x 50 cm ali 60 x 60 cm. Lahko jo vzgojimo sami ali kupimo pri pridelovalcih sadik. Najbolje jih je vzgajati v gojitvenih ploščah z največ 160 luknjic.
Pravočasno vzgojena, dobra sadika, naj ima vsaj 4 - 6 čvrstih in kompaktnih listov, čim bolje preraščeno grudo s spletom korenin. Takšna bo idealno in optimalno izhodišče za začetek pridelave. Mlade sadike ohrovta je potrebno redno zalivati, če pa nastopi sušno obdobje, jih je potrebno zalivati vsak večer.
Kako vzgojiti veliko ohrovta | Popoln vodnik od semena do žetve
Sajenje sadik v vrtu
Postopek sajenja ohrovta na vrtu se začne s pripravo tal. Za sajenje je potrebno izbrati mesto z veliko sončne svetlobe in zemljo pripraviti tako, da bo rahla in bogata s hranilnimi snovmi. Nato moramo v zemljo izkopati jamice, globoke približno 5 cm, in jih razmakniti približno 45 cm narazen. Sadike posadimo v jamice pokončno in zravnano, nato pa zemljo okoli njih dobro potlačimo. Po sajenju ohrovt zalijemo, da se zemlja okoli korenin dobro navlaži.
Jesenske sadike: presadijo se v juniju ali začetku julija, ko imajo 3-5 pravih listov. Razdalja med sadikami je 30 cm.Spomladanske sadike: presadijo se konec marca ali v začetku aprila, skupaj z zgodnjim zeljem.
Sajenje sadik v rastlinjaku
Ko ohrovt sadimo v rastlinjaku, je potrebno izbrati mesto, ki bo dobro osvetljeno in kjer bodo rastline zaščitene pred mrazom ter vetrom. Tla v rastlinjaku pripravimo enako kot za sajenje na prostem. Pred sajenjem je potrebno narediti brazde, ki naj bodo med seboj oddaljene približno 60 - 80 cm. V rastlinjaku sadike posadimo v brazde na medsebojni razdalji približno 40 cm in dobro zalijemo.
Sajenje sadik v posode
Postopek sajenja ohrovta v posode se začne z izbiro primerne posode, ki ima na dnu drenažne luknje in je dovolj velika za rast ter razvoj ohrovta. Posodo napolnimo s kakovostnim rastnim substratom, ki vsebuje dovolj hranilnih snovi in ima dobro drenažo. V substrat naredimo jamico, ki je globoka toliko kot je velikost korenine sadike. V to jamico damo sadiko ohrovta in korenine prekrijemo s substratom. Ko je sajenje končano, je potrebno posodo dobro zaliti, da je substrat vlažen, vendar ne namočen in postaviti na svetlo mesto, po možnosti tam, kjer lahko dobi ohrovt 6 - 8 ur sončne svetlobe dnevno.
Razmnoževanje z deljenjem korenin in potaknjenci
Ohrovt lahko razmnožujemo tudi z deljenjem korenin in s potaknjenci. Delitev korenin se običajno opravi jeseni ali zgodaj spomladi. Rastlino vzamemo iz zemlje, korenino pa razdelimo na več delov, od katerih ima vsak popek. Potaknjence lahko s stebel ohrovta vzamemo spomladi ali poleti. Narežemo jih na dolžino približno 8 - 10 cm in posadimo v pripravljeno zemljo.
Nega in vzdrževanje
Zalivanje
Rastline ohrovta oskrbujte s približno 1-2 centimetrov vode na teden. Ko so posajene, jih je potrebno redno zalivati, da ostanejo tla vlažna, vendar ne preveč namočena. Prav tako je potrebno paziti, da vode ne polivamo po listih ohrovta, saj lahko to povzroči razvoj glivičnih obolenj. Po presaditvi se sadike zalivajo vsak dan prvi teden, nato pa enkrat tedensko. V sušnem vremenu ga zalivamo dokler ne začne rasti.
Pletje in zastirka
Dokler so sadike majhne, jih je potrebno redno zalivati in s pletjem odstranjevati plevel. Bujna zelena masa odraslih rastlin nekoliko zmanjša rast plevela. V poletnem času mu ugaja vzdrževanje rahlih tal, zastirka in občasno pletje plevela.
Presajanje
Ohrovt lahko presadimo, ko sadike dosežejo določeno velikost in imajo močne korenine. Presajanje običajno opravimo, ko je zunanja temperatura dovolj visoka in ko mine nevarnost pozebe, kar rastlini omogoči več prostora za rast in razvoj ter izboljša dostop do svetlobe in hranilnih snovi.
Redčenje in obrezovanje
Redčenje ohrovta je priporočljivo, da med rastlinami zagotovimo dovolj razmika za optimalno rast in razvoj. Če so rastline posajene pregosto, se lahko borijo za vire, kot so svetloba, voda in hranilne snovi, kar lahko povzroči zastoj v rasti in slabši razvoj. Ohrovta običajno ni priporočljivo obrezovati, razen v določenih primerih, ko je rastlina zelo razvejana in ima veliko stranskih poganjkov, ki se razvijejo na račun glavnega poganjka. V tem primeru lahko stranske poganjke porežemo, da spodbudimo rast glavnega poganjka in večjo proizvodnjo glav.
Ohrovta ni potrebno redno pomlajevati, je pa priporočljivo odstraniti starejše in poškodovane liste, da rastlina svojo energijo usmeri v rast novih listov in glav. Če poškodovanih listov ne odstranimo, bo imela rastlina manj sredstev za rast novih delov, starejši listi pa lahko postanejo vir bolezni in škodljivcev. Vendar je potrebno paziti, da ne odstranimo preveč listov, saj to lahko privede do zastoja v rasti in oslabitve rastline.
Zaščita pred vetrom in zmrzaljo
Ohrovt je lahko občutljiv na močan veter, in sicer predvsem mlade rastline, ki še nimajo razvitega koreninskega sistema, zato jih je priporočljivo zaščititi pred močnim vetrom z namestitvijo kakšne zaščite, kot je ograja ali zid. Ohrovt lahko prenese rahlo pozebo in hladne razmere, vendar lahko dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam in zmrzali povzroči poškodbe rastlin in uvelost. Zaščito pred pozebo lahko dosežemo na več načinov. Če gojimo ohrovt na vrtu, lahko rastline pred neposredno izpostavljenostjo pozebi zaščitimo s prevleko proti zmrzovanju ali agro tekstilom. Glavnati ohrovt na Primorskem brez posebnih težav celo prezimi na prostem, saj dobro prenese temperature pod 0 °C. Če pa mu malo pomagamo s kakšno kopreno, zastirko iz debelega sloja slame, vej iglavcev, koruznice, ali pa ga posadimo v rastlinjak, pa prezimi tudi v notranjosti naše dežele.
Bolezni in škodljivci
Ohrovt varujemo pred bolezenskimi okužbami in škodljivci enako kot druge kapusnice. Ne smemo saditi blizu ohrovta druge zelenjave iz družine križnic.
Bolezni
- Črna žilavka: povzroča črnenje žil. V tem primeru ohrovta ne skladiščimo.
- Kapusna plesen: povzroča rumene lise na listih.
- Obročkasta pegavost: kot glivica običajno ne povzroča posebne škode, vpliva pa na tržno vrednost rastlin.
Škodljivci
Glavnati ohrovt je občutljiv na napade metulja kapusov belin (Pieris brassicae) in drugih škodljivcev. Kapusov belin je metulj z belimi, črno obrobljenimi in pikastimi krili, gosenice objedajo liste. Ličinke kapusove muhe na zelju in drugih vrtninah povzročajo veliko škode, poškodujejo korenine. Kapusove sovke so temno sivi metulji, ki se pojavljajo 2 x letno. Listne uši povzročajo kodranje listov.
Naravna zaščita in dobri sosedje
Čeprav je ohrovt priljubljen pred škodljivci, lahko sajenje poleg aromatičnih rastlin pomaga odgnati te škodljivce in celo privabiti koristne žuželke, kot so pikapolonice in parazitske ose.
- Aromatične rastline (bazilika, meta, koper, sivka, rožmarin, žajbelj in origano): privabljajo kapusove črve, ki sicer grizejo liste.
- Kamilica: izboljša okus, vendar se hitro razširi, zato jo je potrebno previdno saditi.
- Česen: odganja koloradske hrošče, listne uši in ožig.
- Ognjič: odganja škodljivce, pri gnitju pa sprošča snov, ki odganja nematode.
- Fižol in druge metuljnice (grah, stročji fižol, bob, leča, čičerika): Ohrovt se dobro razume s fižolom, zato ga lahko sadimo tudi med fižol. Ugodno se bo počutil tudi v kombinaciji z drugimi stročnicami.
- Solata: izboljšuje strukturo tal in preprečuje rast plevela.
- Krompir in kumare: ohrovt dobro uspeva, če ga posadimo po spravilu teh rastlin.
- Koruza: Korenine koruze pomagajo izboljšati strukturo tal, njene ostanke pa lahko uporabimo za zastirko, ki preprečuje rast plevela in zadržuje vlago v tleh.
Ohrovt lahko privabi tudi škodljivce (npr. kapusova muha), ki lahko negativno vplivajo na rast in zdravje nekaterih rastlin (npr. vrbovec). Med vrste ohrovta lahko posejemo nizek stročji fižol. V jesenskem času v prazen prostor med ohrovt posejemo tudi špinačo.
Izogibajte se sajenju z:
- Jagodami: ni priporočljivo saditi jagod, ker upočasnijo rast vseh kapusnic, saj tekmujejo za isti prostor.
- Drugimi križnicami: prav tako ne smemo saditi blizu ohrovta druge zelenjave iz družine križnic (npr. zelje, brokoli, cvetača, brstični ohrovt).
Spravilo in skladiščenje
Manjši listi so pripravljeni za nabiranje, ko zrastejo do velikosti roke odraslega človeka, kar je približno 20-30 dni po sajenju. Če želite počakati na večje liste, pa okoli 60 dni. Da bo rastlina uspevala, poberite le tri ali štiri liste vsake rastline hkrati.
Prvi zgodnji glavnati ohrovt pobiramo v juniju in juliju, jesenskega pa v septembru, oktobru in začetku novembra. Glave režemo takrat, ko so že izpostavljene nizkim temperaturam, tako je nekoliko okusnejši in vsebuje več vitaminov, zato jeseni ne hitimo s spravilom.
Po prvi zmrzali ohrovt postane okusnejši, saj se v listih začnejo nabirati sladkorji (ki so kot »antifriz«, sredstvo proti zmrzali za rastlino).
Skladiščenje
Jesenskega ohrovta lahko pustimo na gredi, da vsaj enkrat zamrzne, nato pa ga spravimo v hladno klet s temperaturo okoli 5 °C in višjo vlago. Rastline obesimo na glavo skupaj s koreninsko grudo, da ostanejo sveže dlje časa. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako dlje časa ostane svež. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Ohrovt lahko shranimo tudi v plitvih zabojčkih, ki jih hranimo v vlažnih in hladnih kleteh. Čim dlje ga skladiščimo na vrtu, ob mili zimi tudi do januarja.
Uporaba in hranilna vrednost
Ohrovt je bogat z vlakninami, vitamini in minerali, zaradi česar je zelo zdravo živilo. Veseli december je marsikomu tudi mesec veselega rajanja s kozarcem alkohola. A čemu bi se izogibali zabavam, kjer je veliko takih pijač, saj je vendar druženje koristno in sproščujoče? Nemalokrat pa so posledice presenetljive. Zima je čas, ko na vrtu le redko kaj uspeva, pa vendar gredice niso čisto prazne. Če smo se poleti spomnili na zimske vitamine, smo posadili tudi prezimne kapusnice, predvsem brstični in kodravolistni ohrovt. Poglavitni razlog pridelave sem že omenil - možnost oskrbovati se s pridelki listov tudi izven vegetacijske dobe, ko večina zelenjadnic ne raste oziroma jih ni mogoče pobirati.
Zelo bogat je tudi s kalijem, vsebuje pa tudi mnoge druge minerale. Pozimi, ko nekoliko premrzne, naraste v njegovih listih tudi vsebnost ogljikovih hidratov. Ščiti pred rakavimi obolenji, znižuje raven slabega holesterola in zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Uživamo liste, ki so zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov pomemben del zimskega jedilnika.