Vrtnarjenje zahteva skrbno načrtovanje, še posebej, ko gre za kolobarjenje in ponovne setve priljubljenih vrtnin. Mesec julij je čas, ko se sprostijo gredice s spomladanskimi pridelki, kar omogoča setev novih rastlin ali rastlin za zeleno gnojenje. Pravilno načrtovan kolobar in skrb za tla sta ključnega pomena za zdrav pridelek in ohranjanje rodovitnosti tal.
Pomen kolobarjenja in zelenega gnojenja
Kolobarjenje je nujno za ekološko kmetovanje in pozitiven vpliv na okolje. Pomaga preprečevati utrujenost tal, širjenje bolezni in škodljivcev ter zmanjšuje prisotnost plevelov. Z menjavo rastlin s plitkim in globokim koreninskim sistemom izboljšamo zračnost in rahlost tal ter povečamo izkoristek hranil.
Pri načrtovanju kolobarja je pomembno upoštevati:
- Zahteve rastlin po hranilih.
- Lastnosti tal.
- Sorodstvene vezi med rastlinami.
- Priporočen časovni presledek pred ponovno setvijo iste kulture (vsaj tri leta, za nekatere družine tudi štiri do pet let).
Z rastlinami za zeleno gnojenje lahko dopolnimo načrt kolobarja, kar zagotavlja celoletno pokritost tal. To pozitivno vpliva na strukturo tal, povečuje vsebnost humusa in življenje v tleh, ter ščiti pred erozijo in onesnaženjem podtalnice.
Priporočene rastline za zeleno gnojenje v juliju vključujejo neprezimne vrste, kot so facelija, bela gorjušica, oljna redkev, aleksandrijska detelja in ajda. Za prezimno zeleno gnojenje lahko sejemo ustrezne sorte.
Gojenje rdeče pese
Rdeča pesa je priljubljena zelenjava, ki jo poznamo predvsem po užitnih gomoljih, a tudi njeni listi so užitni. Obstajata dva glavna tipa: z okroglim ali podolgovatim gomoljem. Danes so na voljo različni barvni odtenki gomoljev, vendar klasična krvavo rdeča pesa ostaja najbolj priljubljena.
Setev in sajenje
Za gojenje rdeče pese so potrebna dobro odcedna, rahla tla, bogata z organskim materialom. Priporočljivo je uporabiti uležan gnoj, nikakor pa ne svežega. Rdeča pesa preferira nevtralen pH tal.
Setev na prosto:
- Peso sejemo na gredo, ki je bila pred setvijo okopana in očiščena plevela.
- Pri širini grede 75 cm sejemo v 3 vrste z medvrstno razdaljo 30 cm. Pri 100 cm širine dodamo še eno vrsto.
- Pripravimo sadilne jarke globine približno 2 cm, ki jih izdatno zalijemo.
- Seme (ki vsebuje 2-3 rastline) sejemo na vsakih 10 cm, idealno pa gosto, saj bomo kasneje redčili.
- Jarke zagrnemo in zemljo pohesimo, da seme dobi stik z zemljo.
- Gredo takoj pokrijemo z vrtno kopreno, saj mlada pesa zdrži temperature do -4 °C.
- Konec junija poteka setev po enakem postopku, le da celo gredo pred setvijo dobro zalijemo.
Vzgoja iz sadik:
- Sredina marca je primeren čas za setev semena za vzgojo sadik.
- V posamezne sadilne enote sejemo 2-3 semena. Pese praviloma ne pikiramo.
- Sejemo v navlažen substrat, ki ga pokrijemo s 0,5 cm suhega substrata.
- Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke.
- Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2-4 prave liste. Pred tem jo 4 dni utrjujemo na prostem.
- Presajanje na prosto poteka v začetku aprila z enakimi medvrstnimi razdaljami kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo pred presaditvijo.
Nega in vzdrževanje
Po sajenju sadik je treba skrbeti za rahla tla brez plevela. V poletnem času je priporočljivo redno okopavati tla, da jih močni nalivi ne zbijejo. Redno okopavanje preprečuje razraščanje plevela in omogoča boljšo odtekanje vode.
Goste zasaditve redčimo, ko mladi listi dosežejo velikost 5 cm. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem ali ročno.
Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. V začetku julija je v tleh še dovolj vlage, kar omogoča uspešnejše setve.
Čeprav je pridelek rdeče pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa z listi senči tla.
Bolezni rdeče pese
Najpogostejša bolezen rdeče pese je listna pegavost, ki jo povzroča gliva Cercospora beticola. Najbolj razširjena je tam, kjer pridelujejo peso, blitvo in špinačo.
Simptomi in razvoj bolezni
- Na starejših listih se pojavijo svetli krogi ali pike s svetlo rjavo do sivo-belo sredino in rdečkastim robom.
- Pege se sprva pojavljajo posamezno, nato se zlivajo in večajo.
- V vlažnih razmerah sredina peg postane sivkasta zaradi tvorbe trosov glive.
Za razvoj bolezni sta potrebna vlaga in toplota. Najhitrejši razvoj poteka pri dnevnih temperaturah med 25 in 35 °C ter nočnih nad 16 °C, ob visoki zračni vlagi (nad 90 %) ali dalj časa mokrih listih.
Širjenje in preprečevanje
Gliva se ohranja na okuženih rastlinskih ostankih, okuženem semenu in nekaterih plevelih, zlasti iz družine metlikovk.
Veter in dežne kapljice prenašajo trose na liste. Trosi kalijo ob prisotnosti vlage, prodrejo skozi listne reže in okužijo rastlino.
Za zatiranje bolezni so na voljo fungicidi. V ugodnih razmerah za razvoj bolezni se posevke škropi ob pojavu prvih peg. Priporočljivo je škropljenje z večjo količino vode za dobro omočenje listja.
Ti škodljivci uničujejo zelenjavo - žičnatih črvov se znebite na ta način
Rdeča pesa v kolobarju
Rdeča pesa spada med rastline, ki zahtevajo kolobarjenje, saj slabo prenaša ponovno sajenje na isti površini več let zapored. Pri načrtovanju kolobarja je pomembno upoštevati njene dobre in slabe sosede.
Dobri in slabi sosedje
- Dobri sosedje: solata, kolerabica.
- Slabi sosedje: blitva, špinača.
Priporočljivo je, da si vrt razdelite na štiri poljine in vsaki nameniti svojo skupino vrtnin. Na primer, ena poljina je namenjena koreninastim zelenjadnicam, med katere spada tudi rdeča pesa.
Praktični nasveti za vrtnarjenje v juliju
Julij je mesec, ko lahko sejemo črno redkev, repo in podzemno kolerabo. Poletne sorte solat sejemo vse do sredine julija. Kitajsko zelje sejemo zadnja dva tedna v juliju in ga lahko tudi presajamo iz sadik.
Po spravilu zgodnjih vrtnin, kot sta solata in krompir, lahko na prazne gredice sejemo rastline za zeleno gnojenje ali druge vrtnine, kot so brstični ohrovt, listnati ohrovt in zelje.
Priporočljivo je redno obiskovati vrtnarije in spremljati ponudbo novih sort.
Za pomoč pri nakupu vrtnarskega orodja, kot sta Nihajna motika Pepa ali Rezalna motika Anka, se lahko obrnete na telefonsko številko 069 928 945.
