Francoska solata je ena izmed jedi, ki na praznični mizi ne sme manjkati. Bogata z zelenjavo, majonezo in jajci je pogosta izbira ob božiču in novem letu. Zaradi svoje enostavnosti in uravnoteženega okusa je ena najbolj priljubljenih solat na svetu. Ker je težko pripraviti natanko toliko solate, kolikor jo nameravamo pojesti, pogosto ostane, zato se postavlja vprašanje, kako dolgo jo lahko varno hranimo. Francoska solata, ki je v svetu bolj znana pod imenom ruska solata, predstavlja klasično zelenjavno solato s krompirjem, korenjem, kislimi kumaricami, grahom, jajci in majonezo.
Izvor in zgodovina francoske solate
Ime "francoska solata" in njen pravi izvor
Glede na njeno poimenovanje marsikdo zmotno misli, da priljubljena solata izvira iz Francije, vendar pa v resnici izhaja iz Rusije. Izvirno se imenuje ruska solata, poznana je tudi pod imenom solata Olivier. In prav uporaba majoneze, ki izvira iz Francije, je morda poglaviten razlog, zakaj se je te priljubljene novoletne klasike pri nas oprijelo ime francoska solata. Zanimivo je, da se v francoskih kuharicah imenuje salade macedoine, kar pogosto prevajajo kot "makedonska solata", vendar macedoine v francoščini pomeni "mešana zelenjava".
Lucien Olivier in prvotni recept
Zgodovina namreč pravi, da si jo je leta 1860 izmislil šef Lucien Olivier, Belgijec (o katerem se je govorilo, da je v resnici Francoz). Bil je lastnik pariške restavracije Hermitage v Moskvi. Restavracija Hermitage je privabljala rusko aristokracijo in intelektualce, med katerimi so bili tudi znani literati in glasbeniki, kot sta Turgenjev in Čajkovski. Olivier je prvotno vodil restavracijo francoske kuhinje v Moskvi v 60. letih 19. stoletja.
Prvotni recept Oliviera je ostal skrivnost. Kljub temu pa so se njegovi solati poskušali približati v drugih restavracijah. Ob koncu 19. stoletja so solato denimo pripravljali iz mesa gozdnega jereba ali drugih plemenitih sestavin, kot so kaviar, repki rakov in dimljena raca. Vsebovala je razkošne sestavine, kar je odražalo prestiž restavracije.
Razvoj in sovjetska propaganda
Poenostavljena različica njegove slavne solate je kasneje nastala med revnimi ruskimi priseljenci, ki so po oktobrski revoluciji leta 1917 pobegnili v tujino. Po oktobrski revoluciji, v 30. letih 20. stoletja, je eden od Olivierjevih pomočnikov, Ivan Ivanov, na meniju restavracije Moskva ponudil jed, podobno originalni Olivierjevi solati. Restavracija sicer ni bila tako prestižna kot Hermitage, zato so bile temu primerno tudi sestavine skromnejše: namesto kaviarja so uporabili korenje in kisle kumarice, namesto skrivnostnega preliva pa sovjetsko majonezo.
Prenovljeno različico solate je leta 1939 promovirala sovjetska oblast v znameniti Knjigi o okusni in zdravi hrani. Propaganda je bila učinkovita - Olivierjeva solata je postala nepogrešljiv del novoletnih praznovanj po vsej Sovjetski zvezi. Jed, ki ima še danes priljubljeno mesto na novoletnem ruskem jedilniku, je zaokrožila po svetu, kjer je dobila različna poimenovanja in tudi določena odstopanja v pripravi.
Sestavine in priprava
Klasične in dodatne sestavine
Osnovne sestavine za pripravo francoske solate so krompir, korenje, grah, jajca, kisle kumarice, majoneza in gorčica, ki so nekakšna stalnica. Po želji pa lahko dodamo tudi še kakšno dodatno sestavino, s katero vplivamo na končni okus, teksturo in tudi sočnost jedi. Kupljeno majonezo tako lahko nadomestimo z domačo majonezo, za sočnost in svežino dodamo drobno naribano jabolko, za dodaten okus na kocke narezan sir in/ali šunko. Če želimo ublažiti okus francoske solate, pa lahko majonezo delno zamenjamo s kislo smetano ali jogurtom. Medtem ko v rusko solato izvirno sodi tudi meso (narezan piščanec, šunka ali klobasa), je francoska solata večinoma pripravljena zgolj iz zelenjave, kuhanih jajc, kislih kumaric in majoneznega preliva.
Kljub preprostosti sestavin pa se okoli nekaterih razvijajo debate. Dejstvo je, da je francoska solata neizogibna praznična poslastica na mizah številnih družinskih domov, vendar se zdi, da je ne pripravljajo vsi na enak način. Posebej ena sestavina, jabolko, je povzročila razpravo med ljubitelji solate.
Priprava korak za korakom
Razlog za priljubljenost francoske solate zagotovo tiči tudi v dejstvu, da je njena priprava hitra in preprosta. Zanjo ne potrebujemo zapletenih sestavin, temveč zgolj krompir, korenje, grah, jajca, kisle kumarice, majonezo, gorčico, sol in poper.
- Najprej olupimo in narežemo zelenjavo ter jo skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Ker različne vrste zelenjave potrebujejo drugačen čas kuhanja, jih v lonec dodajamo postopoma.
- Ko voda zavre, v lonec najprej dodamo na majhne kocke narezan krompir in korenje. Zelenjavo pri rahlem vretju kuhamo od 12 do 15 minut in pri tem pazimo, da se ne razkuha. Zadnji dve minuti v lonec dodamo še zamrznjen grah.
- Kuhano zelenjavo odcedimo in takoj speremo s hladno tekočo vodo, da zaustavimo nadaljnji proces kuhanja.
- Med kuhanjem zelenjave v drugem loncu trdo skuhamo jajca. Ko so kuhana, vodo odlijemo in jajca ohladimo pod hladno tekočo vodo.
- Ohlajena jajca in kisle kumarice narežemo na koščke.
- Iz majoneze, gorčice, soli in mletega popra pripravimo preliv, ki mu po želji dodamo tudi malo kisa, limoninega soka ali soka kislih kumaric. S tem, da preliv pripravimo ločeno, se izognemo temu, da bi bile sestavine po solati neenakomerno porazdeljene.
- Narezano zelenjavo, jajca in kumarice dodamo v večjo skledo ter sestavine nežno premešamo.
- Na koncu dodamo še preliv in z lopatko vse premešamo, da se sestavine povežejo. Solato poskusimo in jo po potrebi dodatno začinimo.
- Pred serviranjem jo dobro ohladimo v hladilniku.
Nasveti za izboljšanje okusa in teksture
- Potrudite se, da so sestavine narezane na drobne, enakomerne kocke, približno 0,5 centimetra. Vso zelenjavo lahko narežemo na rezine na mandolino (rezalnik), da bodo enakomerno velike.
- Da bo solata še bolj kremasta, lahko beljak narežete na kocke, rumenjak pa razdrobite z vilicami. Zdrobljene rumenjake nato po želji vmešate kar v solatni preliv.
- Kisle kumarice, ki jih boste uporabili za pripravo solate, naj bodo čvrste in okusne.
- Zamrznjen grah lahko po želji nadomestite s tistim iz pločevinke.
- Za sočnost in svežino lahko v francosko solato umešate tudi polovico drobno naribanega jabolka. Po želji lahko dodate tudi na kocke narezan sir (edamec ali gavda) in/ali šunko ter gomoljno zelenjavo, kot je na primer zelena.
- Zelenjava naj bo pred vmešanjem preliva ohlajena na sobno temperaturo. Majoneza tako ne bo postala preveč rumena.
- Da bo preliv bolj lahek, del majoneze zamenjajte s kislo smetano ali jogurtom.
- Skrivnost dobrega okusa francoske solate se skriva tudi v dodatku belega vina (pol kozarca), kisa ali limoninega soka. Dodate pa ji lahko tudi nekaj tekočine od vloženih kumaric, ki bo poskrbela za sočnost, preliv pa bo tudi ravno prav osvežila.
Rok uporabe in shranjevanje
Dejavniki, ki vplivajo na rok trajanja
Francoska solata ni jed, ki s časom postaja boljša. Pomembno vlogo igra vrsta majoneze: industrijska majoneza je stabilnejša od domače, zato solata s kupljeno majonezo zdrži nekoliko dlje. Na rok trajanja vpliva tudi način serviranja. Francosko solato je seveda vedno potrebno shraniti v hladilniku, saj se jajca, krompir in ostale sestavine na sobni temperaturi hitro pokvarijo.
Po naših raziskavah naj bi francoska solata, če je pravilno shranjena v hladilniku, zdržala do 3 dni. Kljub temu, da nekateri viri navajajo do enega tedna, je zaradi občutljivosti sestavin, še posebej kuhanega krompirja in jajc, priporočljiva večja previdnost. V primeru francoske solate brez jajc, a s krompirjem in kupljeno majonezo, je priporočilo podobno: zaradi prisotnosti kuhanega krompirja je najbolje, da jo porabite v dveh do treh dneh.
Znaki kvarjenja
Če zaznate kisel vonj, spremenjen okus, vodeno teksturo ali rahlo grenkobo, je to jasen znak, da je solata neprimerna za uživanje. Če niste prepričati, koliko časa je solata stala ali kako je bila shranjena, ne tvegajte in jo raje zavrzite.
